- 07 Feb 2006, 11:53
#60073
"Za druge moraš živeti, da živiš za sebe" je bilo gotovo eno od ključnih vodil v tvojem življenju. Drugo pomembno vodilo je bilo tudi "izkoristi dan" ... Res je, svoje življenje si znal uživati in zagotovo doživel več kot morda marsikdo, ki je ali bo živel precej dlje. Tvoj nasmeh in veselje sta bila nalezljiva, za vsakogar si vedno našel dobro in spodbudno besedo, nate se je človek vedno lahko zanesel.
Zagotovo je ta tragičen dogodek, ta tragična vest o izgubi dobrega – najboljšega – prijatelja marsikomu spremenila ritem v teh dneh; nekaterim od nas za vedno. Vsi smo se zavedli kako krhko je življenje in kako pomemben je vsak trenutek, kako pomembno ga je preživeti z ljudmi ki nam veliko pomenijo in početi stvari ob katerih se počutimo dobro, kakor si jih znal ti:
* Obnašati se, kot da imamo spet 18 let …
* Poskrbeti za svoje zdravje …
* Igrati se s svojimi otroci …
* Peljati partnerja na koncert ali v gledališče …
Nadvse rad si imel svojo družino, ta je bila zate vedno na prvem mestu: tvoja ljuba Sića, ki te je in te bo vedno neizmerno ljubila tvoj dedič Jan, kateremu boš vedno prvi in edini Hole in pa tvoj sonček Vita, ki ti je vedno znala izvabiti nasmeh s svojo navihanostjo in prisrčnostjo.
Rodil si se v Sarajevu, kjer si tudi preživel svojo mladost. Tam si spoznal, da ne maraš ozkosti in utesnjenosti, da te privlačita prostranost in modro nebo ... tako si se, še rosno mlad, zapisal svoji veliki ljubezni, ljubezni do letenja.
Že kot srednješolec si pokazal, da si za svoje ideale in prepričanja pripravljen marsikaj storiti in se že pri petnajstih zapisal med najmlajše pilote. Šolanje si nato nadaljeval na vojaški akademiji ter si izpolnil mladostne sanje postati pilot. Zaradi nesrečnega spleta okoliščin poklica, ki si ga ljubil z vsem srcem in si mu bil do konca predan žal nisi mogel opravljati. Kljub vsemu pa si ostal pokončen ter si vedno poznal svoje dolžnosti.
Tako si se sprva zaposlil pri Loteriji Slovenije ter nato v HERMES SoftLabu. Povsod si s svojim delom in predanostjo ustvaril veliko prijateljev, ki smo te imeli radi in te spoštovali tako zaradi tvojega dela kot tvojih človeških vrlin.
V preteklih letih si začel tudi precej bolj paziti na svoje zdravje: nehal si kaditi, tvoji veliki strasti sta postali tek in smučanje. Bil si tudi zelo aktiven forum-ovec, nedavno si rekel: »jaz grem na forum, kot da bi šel v cerkev« …
Vsi ki smo te poznali smo zaradi tega zagotovo bili boljši ljudje, zaradi vse tvoje pozitivne energije, ki nas je napajala ter nam dajala voljo do življenja, smo se tudi mi trudili biti boljši ter ljubiti ljudi kot si jih ti ... res si jih imel rad – vse ljudi in ljudje so te imeli radi ter ti zaupali, velikokrat si rekel ... Meni ljudje verjamejo, ker čutijo da jim hočem dobro ter da jim želim pomagati ...
Vsakogar si sprejel takšnega kakršen je bil. Nikogar nisi poizkušal spreminjati. Zaradi tega in pa ker si se tako nesebično razdajal ter nikoli pričakoval nič v povračilo si se marsikoga dotaknil na prav poseben način in tudi ljudje, ki so te le bežno poznali so ob tragični novici ostali brez besed, šokirani, marsikdo je jokal v teh dneh, jokal kot še nikdar do sedaj ...
Preden končam pa bi rad z vami delil še zaključno - a ključno misel.
Pred dnevi smo se pogovarjali, da se moramo tudi ko se bodo stvari umirile, ko bomo začeli prebolevati tragično izgubo, spominjati in spodbujati drug drugega, da ne bomo ponovno slepo padli v ta ritem, ritem, ki nas odtujuje drug od drugega, od pravih prijateljev. Da bomo znali bolje določiti prioritete v svojem življenju ter da si bomo vsi lahko rekli "My life is brilliant" kot si to lahko rekel ti - naš Holik - ob spominu na prvi – a žal tudi zadnji - vikend, ki si ga preživel z svojimi najbližjimi na snegu v objemu gora kjer si se počutil res domače. Tako kot na pilotskem sedežu, v letalu, med oblaki od koder nas tudi sedaj gledaš in paziš na vse nas.
Hole: Goodbye my friend ... Vedno boš z nami kume!