- 14 Okt 2008, 08:39
#151804
Dobro jutro, Polžki!
Včeraj sem se na tek odpravila brez motivacije in energije. In, če ne bi šla s skupino, bi kar lepo ostala doma. In smo jamrali in jamrali, pa pravi sotekačica, da bo kar z mano tekla, ker ji moj tempo odgovarja.
No in res. Tečeva midve skupaj, klepetava, ugotavljala, kako tako čas hitreje mineva in res TEČEVA. Ker z včerajšnjim pristopom bi se jaz samo vlekla, tako pa sem imela "zajčico", ki me je vlekla naprej. Zadnja 2 km me je že pošteno pobiralo, pa ni in ni hotela pobegniti naprej. Me je priganjala in tako mi ni preostalo drugega, kot da ji sledim. V cilj sva prišli skupaj in jaz sem ji iskreno priznala, da, če ne bi šla z mano, bi se vsedla na tla in čakala na boljše čase (ali pa vsaj porabila precej več časa do cilja). Torej rezultat: iredno zadovoljna. In se mi je tudi fino zdelo, ker je bila tudi sotekačica zadovoljna. Sva pa zmogli cca 9 km v 60 minutah - kar je zame kot zapriseženega polžka kar spodobno!
Upam, da se bom tudi v Lj lahko kakšnemu počasnemu prilepila. Ker sem res ugotovila, da se sama prehitro predam in se zadovoljim s še počasnejšim tempom od počasnega.
LP, Urša
Včeraj sem se na tek odpravila brez motivacije in energije. In, če ne bi šla s skupino, bi kar lepo ostala doma. In smo jamrali in jamrali, pa pravi sotekačica, da bo kar z mano tekla, ker ji moj tempo odgovarja.

Upam, da se bom tudi v Lj lahko kakšnemu počasnemu prilepila. Ker sem res ugotovila, da se sama prehitro predam in se zadovoljim s še počasnejšim tempom od počasnega.

LP, Urša