Tole bo malo daljši odgovor, saj menim, da gre za pomembno temo .
tae napisal/-a:Verjetno nas tudi bobr bere iz Amerike.
PRŠC, glede na to, da si strokovnjak bom vseeno vprašal tebe. Verjetno poznaš bobrovo zgodovino. So možne vse te poškodbe pri njemu zaradi prehitrega napredka ? (pred tem je iz praktične tekaške 0, napredoval zelo hitro v dobrega tekača). Glede na to, da ima svojo tehniko teka globoko zasidrano v svojih genih, morda niti ni smiselno spreminjati tehniko teka. Se motim ali z prejšnjo ni imel toliko težav in poškodb ?
Zrihtajte ga, saj je v mojih očeh komaj na začetku svoje tekaške kariere, lahko še marsikaj doseže, do bo le lahko tekel.
Bobr, upam da boš do maja letos že naspidiran, kakršnega te poznam. V tujini še malo počivaj in se posveti službi, potem pa gasa.
Dobro vprašanje ! Odgovor ni enostaven. Gre za splet okoliščin, ki je najverjetneje vodil v končno poškodbo.
Navadno so poškodbe v športu, ki nastanejo postopno skozi čas, posledica preobremenitve posameznih delov telesa. Da je lahko posamezen del telesa preobremenjen pomeni, da je prešibak, da bi prenašal intenzivnost in ali količino obremenitve.
Splošen odgovor se skriva v naravi prilagajanja človeškega telesa na napor oz. športno aktivnost. Ko se pričnemo ukvarjati s kakšnim športom, kot je recimo tek, se na začetku, ko tekač še ni treniran pričnejo razvijati vse sposobnosti (moč, gibljivost, vzdržljivost, ravnotežje, koordinacija...). Vendar pa se s časom, ko dosežemo določen nivo, vpliv teka na vse te sposobnosti zmanjša. Tekač lahko napreduje le še v določenih sposobnostih, to je pri teku predvsem vzdržljivost, pa še razvoj te je močno odvisen od oblike treninga, ki ga tekač izvaja. Se pravi na začetku športnega udejstvovanja čutimo spremembe na mnogih področjih, s časom pa je napredek vedno bolj specifičen. Da razvijamo še preostale, zapostavljene sposobnosti je potrebno pričeti z dodatnimi treningi moči, »pliometrije«, gibljivosti, koordinacije-tehnike… Navadno je tako, da mnogi, ne samo tekači utrpijo poškodbe ravno leto ali dve po pričetku udejstvovanja v športu, ko razvijejo glavno sposobnost (vzdržljivost), kar pa hkrati pomeni preveliko breme za nekatere ostale predele telesa.
To za Bobra pomeni, da je verjetno zaradi dobrih genetskih predispozicij dokaj hitro uspel teči zelo hitro, opravil je lahko velike količine treninga in tekem. Odlično je napredoval v vzdržljivosti, slabo pa v moči, predvsem "gležnja" in mišic, ki skrbijo za pravilno delovanje stopalnega loka, kar pomeni, da je bil ta del še bolj izpostavljen poškodbam. Se pravi velike količine teka s šibkimi gležnji ter stopalnimi loki.
To je prvi vidik. Drugi pa je ta, da je najprej tekel po peti. Z Bobrom morava še natančno pogledati kako je to izgledalo, vendar pa je jasno, da tek, pri katerem najprej postavljamo v stik s tlemi neposredno peto pomeni veliko obremenitev za kosti, sklepe in nekoliko manj mišice. To je še bolj očitno, če je »gleženj« (zgornji in spodnji skočni sklep) šibak in nestabilen. Takšen način teka je nevaren za pojav poškodb (tudi hrbtenice). No ob prvih težavah prejšnje leto, se je Bobr obrnil na strokovnjake, ki so mu svetovali drugačno tehniko teka, namreč tek po sprednjem delu stopala. Tukaj moram reči, da težko ocenjujem ta nasvet, lahko je prišlo tudi do nesporazuma in napačne interpretacije informacij. Namreč Bobr je pričel teči skoraj s "šprinterskim" načinom postavitve noge na tla. Vse skupaj verjetno niti nebi bilo tako odločilno, če nebi imel Bobr deformacije na stopalu, ki že sama po sebi preveč obremenjuje sprednji predel stopala. S tem, ko je pričel teči po sprednjem delu je bil le ta še bolj obremenjen in končalo se je v bolečinah. Seveda je k temu pripomogla tudi vadba moči, kjer je moral Bobr s to nogo stati na kotu steperja ravno s tem delom, to je še dodatno iritiralo preobremenjeno mesto. Sama poškodba, pa se je sicer pojavila že pred tem, med tekom po klancu navzdol.
No sedaj sva se dogovorila, da naj poskuša teči po starem. Ko se vrne pa bova poskušala s pravilno tehniko (ob prvem stiku s tlemi postavi stopalo na zadnjo tretjino, zunanji rob, na to se preko zunanjega dela stopala »prevali naprej in zaključi odriv s sprednjega dela stopala). Kot kaže mu star način teka res ni povzročal toliko težav. Vendar če sem Bobra prav razumel je do prvih poškodb prišlo s staro tehniko. Ali je bila ta kriva za poškodbo, verjetno ne v celoti. Verjetno je bila kombinacija slabše tehnike in slabše splošne pripravljenosti, predvsem v moči.
Še opozorilo, pravilne tehnike teka, postavitve stopala na tla, se je smiselno učiti ob prisotnosti strokovnjaka. V ta namen je danes na voljo veliko tečajev, kjer lahko pod strokovnim nadzorom osvojite pravilno tehniko teka. Izkušnje kažejo, da je prevelik poudarek na malenkostih, preveč dobesedno upoštevana navodila, lahko povod v nepravilno tehniko in poškodbo. Prevelik poudarek na posameznih delih tehnike, kot je recimo v fazi opore (ko je noga med tekom na tleh) na obremenitev stopala na zunanji del stopala, lahko povzroči težave, v najslabšem primeru pa poškodbe.
Naše mnenje je, da je potrebno z ustreznim treningom poskrbeti za to, da okrepimo mišice, ki skrbijo za močan gleženj in stopalo. Izkušnje, izhajajoče iz dela z različnimi športniki, predvsem tekači, kažejo, da sta navadno ravno gleženj in stopalo tista najšibkejša člena. Kot posledica ustreznih krepilnih in stabilizacijskih vaj, bo tekač podzavestno pravilneje obremenjeval stopalo. V primeru večjih težav, pa je potrebno seveda poseči tudi v tehniko ali mogoče še kam drugam.