- 22 Nov 2008, 18:47
#159407
Moja letošnja sezona teka se je začela fenomenalno kljub slabim pripravam v zimskem času. Rezerve je bilo na pretek zato sem z vsako tekmo stremel k boljšemu rezultatu. A potem so se poleti začele težave. Ni bilo krivo pretiravanje niti moje želje po napredku. Vzrok se je skrival drugje.
Zdaj se bolj zavedam kaj sem narobe počel kaj je bilo narobe z mojim telesom. Ampak nekaj še manjka.
Moram še to povedat da se branim klasičnemu principu treniranja v kakem klubu pod nadzorom in spremstvom trenerja. Pojma nimam zakaj, mogoče ker se raje prebijam skozi vse faze sam, ker hočem biti samostojen, ker je to spet strošek, ker sem rekreativec in ne atlet…
V času EVACS-a mi je Ero namignil o projektu Terme Krka. Takoj sem bil za saj imam še vedno ambicije teči. Po uvodnem dopisovanju sem ter tja in obisku pri Jerneju sva z Erotom v koncu septembra šla na prve meritve.
Prvi vtis je bil zelo pozitiven. Ekipa je opremljena z vsemi možnimi napravami in bogatim znanjem na področju športne rehabilitacije, preventive kot treniranja. Jernej nam je že pred meritvami razložil vse postopke in kaj bomo počeli. Mene je najbolj zanimala razlika v moči med nogama, kako bom zdržal obremenilni test in kaj vse bi moral izboljšat.
Prvi dan meritev je bil precej naporen, vsaj meni. Začeli smo z osnovnim pregledom drže in nato z meritvami raznih skokov in hoje na plošči. Prav zanimivo je bilo gledat grafične prikaze posameznega skoka. Ob koncu 3 urnega testiranja sva bila z Erotom že pošteno utrujena tako da smo zadnje teste (skoki z višine na prste ene noge) raje prekinili. Ni bilo enostavno a sva preživela.
Drugi dan naju je čakal še večji napor. “Mučilna naprava” za ugotavljanje najine mehanike nog naju je pošteno zdelala. Prvo smo merili sile skočnega sklepa. Nato še moč stegenskih mišic. meritve so potrdile da mi manjka moči v spodnjih mišicah. Na zadnjem najtežjem testu me je pošteno zvilo. Napora zadnjih stegenskih mišic nisem vajen in pravzaprav v tem delu nisem dovolj gibčen. V desni nogi me je zapeklo vse do podplata, kot bi me streslo z elektriko. Test smo raje prekinili. Začuda je bolečina popustila v slabi minuti. Izgleda da smo našli neko šibko točko
A to ni bilo vse. Za finale sva imela še Conconi test na tekaški stezi. Zdržal sem do 186 utripov srca na minuto in le nekaj čez 14km/h hitrosti. Sam utrip mi je v 3 minutnem času ohlajanja obtičal kar visoko. Se vidi da sem precej počival avgusta in septembra.
Posamezne rezultate bo predstavil Jernej. Lahko samo povem da imam veliiiiko prostora za izboljšanje .
Vse skupaj že daje bolj podrobno sliko kje stojim trenutno in kaj je potrebno izboljšat. Po testih smo imeli tudi debato o ciljih za naslednjo sezono. Moji cilji še niso dokončni a v grobem se bom fokusiral le na tri tekme čez celo sezono na različnih razdaljah. Več o tem drugič.
Zdaj se bolj zavedam kaj sem narobe počel kaj je bilo narobe z mojim telesom. Ampak nekaj še manjka.
Moram še to povedat da se branim klasičnemu principu treniranja v kakem klubu pod nadzorom in spremstvom trenerja. Pojma nimam zakaj, mogoče ker se raje prebijam skozi vse faze sam, ker hočem biti samostojen, ker je to spet strošek, ker sem rekreativec in ne atlet…
V času EVACS-a mi je Ero namignil o projektu Terme Krka. Takoj sem bil za saj imam še vedno ambicije teči. Po uvodnem dopisovanju sem ter tja in obisku pri Jerneju sva z Erotom v koncu septembra šla na prve meritve.
Prvi vtis je bil zelo pozitiven. Ekipa je opremljena z vsemi možnimi napravami in bogatim znanjem na področju športne rehabilitacije, preventive kot treniranja. Jernej nam je že pred meritvami razložil vse postopke in kaj bomo počeli. Mene je najbolj zanimala razlika v moči med nogama, kako bom zdržal obremenilni test in kaj vse bi moral izboljšat.
Prvi dan meritev je bil precej naporen, vsaj meni. Začeli smo z osnovnim pregledom drže in nato z meritvami raznih skokov in hoje na plošči. Prav zanimivo je bilo gledat grafične prikaze posameznega skoka. Ob koncu 3 urnega testiranja sva bila z Erotom že pošteno utrujena tako da smo zadnje teste (skoki z višine na prste ene noge) raje prekinili. Ni bilo enostavno a sva preživela.
Drugi dan naju je čakal še večji napor. “Mučilna naprava” za ugotavljanje najine mehanike nog naju je pošteno zdelala. Prvo smo merili sile skočnega sklepa. Nato še moč stegenskih mišic. meritve so potrdile da mi manjka moči v spodnjih mišicah. Na zadnjem najtežjem testu me je pošteno zvilo. Napora zadnjih stegenskih mišic nisem vajen in pravzaprav v tem delu nisem dovolj gibčen. V desni nogi me je zapeklo vse do podplata, kot bi me streslo z elektriko. Test smo raje prekinili. Začuda je bolečina popustila v slabi minuti. Izgleda da smo našli neko šibko točko
A to ni bilo vse. Za finale sva imela še Conconi test na tekaški stezi. Zdržal sem do 186 utripov srca na minuto in le nekaj čez 14km/h hitrosti. Sam utrip mi je v 3 minutnem času ohlajanja obtičal kar visoko. Se vidi da sem precej počival avgusta in septembra.
Posamezne rezultate bo predstavil Jernej. Lahko samo povem da imam veliiiiko prostora za izboljšanje .
Vse skupaj že daje bolj podrobno sliko kje stojim trenutno in kaj je potrebno izboljšat. Po testih smo imeli tudi debato o ciljih za naslednjo sezono. Moji cilji še niso dokončni a v grobem se bom fokusiral le na tri tekme čez celo sezono na različnih razdaljah. Več o tem drugič.