- 22 Jun 2009, 11:31
#187564
Po lanski radosti sem moral tudi letos poskusiti tole trojno radost.
TF druženje pa je bilo zelo prijetno, imali smo tudi ogromno navijačev (Danae z družinico, pa Laufer, Maj in MIciM, pa še en par Majevih & mojih znancev)
V vodi sem se držal odlično ob Olsonu in MatjažuV (Sončka je bila po pričakovanjih spredaj, jo bo prav fletno lovit na kolesu sem si naivno rekel). Na nas je odneslo nekam v levo, pa še en z žabco je križaril med nami, pa se ga nismo mogli otresti. Danae je kasneje povedala, da se je videlo, da se je od nekod pojavil tok.
Transfer je bil fenomenalen - nov dres he he mi je kot ulit.
Rokavice in številko sem pa hoteln poštimat kar med vožnjo. Prvo namerno, drugo nenemerno, ko sem jo opazil na balanci. Saj sem bil že četrtič na triatlonu, saj znam, saj sem že skorajn profi. Sam še čevle moram med vožno zapet na biciklu, pa bo ....
Malo sutra ...
Med natikanjem rokavic sem užgal kolikor sem širok in to je nadpovprečno
MatjažV in Olson sta me spraševala če sem ok in oddrvela v nepovratno daljino. Sanje o morebitnem šlepanju so se razblinile kot milni mehurček, noge so bile telečje (Utrujene po Franji? ali od teka prejšnega dne). Zen hitrost, veter je pihal, in klance so od lanskega leta neverjetno zvišali, enkrat se mi je še snela veriga (to se moram še naučiti, tako prestavljat, da ne pride do tega). Na vrhu klanca sem se ustavil in si namestil številko. V enem križižčiu se mi je zgodilo, to kar je bilo skoraj nemogoče - zgrešiti smer. Tko ko en softič, ki je prvič na tekmi. Živ obup vam rečem. Jasno, da Sončke nisem dohitel. Očitno sem bil lani bolje pripravljen, saj sem letos (kljub Franji??)popolnoma odpovedal na kolesu.
Menjava zopet solidna. Vzamem flaško za energijo in si rečem. Jim (si) bom pa v teku pokazal. pred mano ena lepo nažiga, jaz pa za njo; ene dvesto metrov, potem sem videl da ni nobenih možnosti. In zopet zen lagano, skoraj do konca, kjer Danae kriči, eden te bo prehitel, teci. Zašibam ko nor, finišerat pa še znamo, a ne, in zgrešim zavoj na levo,
konkurent (mislim, da je bil radolca) pa špotrno vpije za menoj, da naj se obrnem. No ja, tudi on me je prehitel.
Evo, toliko, da se ner bodo vsi hvalili, kako so bili dobri. Sam nisem bil, a ker se mi to zadnje čase ves čas dogaja, se ne morem več zgovarjat na ene zunanje okoliščine.
Bo treba bolj resno trenirat, zmanjšat kilažo (jao tile oprijeti 3 dresi nič ne skrijejo).
Pol pa gasa, pa za Steno (tale gliser bi moral plavenje inštruirat) in drugimi medajlisti (Olson, matjažV, TOn, Izzardly). Čestitke tudi Sončki. Je bila hitra, da nisem imel nobenih šans.
Tudi afterparty je popolnoma uspel. Absolutni zmagovalec je z nami delil nagrado (tale antioksidant v obliki pršuta je odličen, pa kruhek, pa radlerček. Pa kaj sem zgoraj napisal o kilah. Pa saj bom jutri malo manj jedel, pa več tekel...
Pa tile prireditelji, naredijo tekmo tako po domače, drugo leto jasno spet pridem.
TF druženje pa je bilo zelo prijetno, imali smo tudi ogromno navijačev (Danae z družinico, pa Laufer, Maj in MIciM, pa še en par Majevih & mojih znancev)
V vodi sem se držal odlično ob Olsonu in MatjažuV (Sončka je bila po pričakovanjih spredaj, jo bo prav fletno lovit na kolesu sem si naivno rekel). Na nas je odneslo nekam v levo, pa še en z žabco je križaril med nami, pa se ga nismo mogli otresti. Danae je kasneje povedala, da se je videlo, da se je od nekod pojavil tok.
Transfer je bil fenomenalen - nov dres he he mi je kot ulit.
Rokavice in številko sem pa hoteln poštimat kar med vožnjo. Prvo namerno, drugo nenemerno, ko sem jo opazil na balanci. Saj sem bil že četrtič na triatlonu, saj znam, saj sem že skorajn profi. Sam še čevle moram med vožno zapet na biciklu, pa bo ....
Malo sutra ...
Med natikanjem rokavic sem užgal kolikor sem širok in to je nadpovprečno
MatjažV in Olson sta me spraševala če sem ok in oddrvela v nepovratno daljino. Sanje o morebitnem šlepanju so se razblinile kot milni mehurček, noge so bile telečje (Utrujene po Franji? ali od teka prejšnega dne). Zen hitrost, veter je pihal, in klance so od lanskega leta neverjetno zvišali, enkrat se mi je še snela veriga (to se moram še naučiti, tako prestavljat, da ne pride do tega). Na vrhu klanca sem se ustavil in si namestil številko. V enem križižčiu se mi je zgodilo, to kar je bilo skoraj nemogoče - zgrešiti smer. Tko ko en softič, ki je prvič na tekmi. Živ obup vam rečem. Jasno, da Sončke nisem dohitel. Očitno sem bil lani bolje pripravljen, saj sem letos (kljub Franji??)popolnoma odpovedal na kolesu.Menjava zopet solidna. Vzamem flaško za energijo in si rečem. Jim (si) bom pa v teku pokazal. pred mano ena lepo nažiga, jaz pa za njo; ene dvesto metrov, potem sem videl da ni nobenih možnosti. In zopet zen lagano, skoraj do konca, kjer Danae kriči, eden te bo prehitel, teci. Zašibam ko nor, finišerat pa še znamo, a ne, in zgrešim zavoj na levo,
konkurent (mislim, da je bil radolca) pa špotrno vpije za menoj, da naj se obrnem. No ja, tudi on me je prehitel.
Evo, toliko, da se ner bodo vsi hvalili, kako so bili dobri. Sam nisem bil, a ker se mi to zadnje čase ves čas dogaja, se ne morem več zgovarjat na ene zunanje okoliščine.
Bo treba bolj resno trenirat, zmanjšat kilažo (jao tile oprijeti 3 dresi nič ne skrijejo).
Pol pa gasa, pa za Steno (tale gliser bi moral plavenje inštruirat) in drugimi medajlisti (Olson, matjažV, TOn, Izzardly). Čestitke tudi Sončki. Je bila hitra, da nisem imel nobenih šans.
Tudi afterparty je popolnoma uspel. Absolutni zmagovalec je z nami delil nagrado (tale antioksidant v obliki pršuta je odličen, pa kruhek, pa radlerček. Pa kaj sem zgoraj napisal o kilah. Pa saj bom jutri malo manj jedel, pa več tekel...
Pa tile prireditelji, naredijo tekmo tako po domače, drugo leto jasno spet pridem.
Nazadnje spremenil raziskovalec, dne 22 Jun 2009, 12:01, skupaj popravljeno 2 krat.
Počasi se daleč pride, hitro pa še dlje.
.
. Misija je na koncu uspela in lahko smo se osredotočili na samo "priparavo" na tekmo. Kmalu srečam MatjazaV in lauferja ter dobim dres 
, ki je res odličen!! (hvala vsem-ero, mazi-za trud pri dobavi...). Po krajšem speljevanju uredim vse potrebno za tekmo in v sproščenem vzdušju skupaj s 
dočakam štart. Glede na pretekla leta sem pričakoval nekaj hitrih fantov in deklet, ki bi se jim lahko prišlepal na noge pa sem kaj kmalu ostal sam. Nekaj valov je tudi mojemu telesu zagotovilo dodatno hidracijo in sol (zato ni bilo krčev 
), ker sem imel neko čudno preganjavico, da so tekmeci takoj za mano in ker sem vedel, da moram narediti razliko za moj "polžkast" (v primerjavi s tahitrimi fanti in dekleti) tek.
). Pobrali smo praktično vse kar se je dalo in bo počasi potrebno razmisliti o triatlonski sekciji TF 
. A je za čuda šlo, čeprav sem si del aprila in maja vzel akademski mesec, ko nisem migal čisto nič. Človeka po konci drži tudi vzpodbujanje preostalih članov ekipe (ob srečevanju) in seveda nepogrešljivih TF navijačev in fotografov v enem. Zadevo sem oddelal brez napak tri minute in pol pod ciljnim časom 1.20h.
