Nočno neurje je s sabo prineslo ohladitev. Podarjeno "darilo" je bilo treba seveda izkoristiti

V vabo je ugriznil tudi Scooby, s katerim sva se dobila ob 4:10. Pričakovala sva, da bo bil PST poplavljen z vodo in sva bila pripravljena na najhujše (lučka, čoln, vesla, rokavčki

). V nasprotju s pričakovanji je bila pot praktično suha, vendar je na Žalah podrto orjaško drevo pričalo o silovitosti neurja

Tempo sva imela od začetka (in do konca) peklenski

Pričakoval sem, da bom zakuhal na Golovcu. Očitno mi je ozračje ustrezalo (in Scoobyju), da sva do konca nadaljevala v nezmanjšanemu tempu brez kakršnihkoli težav. Scooby je sicer nekaj omenjal, da mu popuščajo moči, vendar ni nič kazalo, da bi bil utrujen. Vmes sva "preskočila" dve oviri. Podhod na Viču pod železniško progo je bil poplavljen, da sva lezla čez progo in skozi grmovje. Ugotovil sem, da imajo vrtnice še vedno trnje

Tik pred koseškim bajerjem je ležala ogromna veja ampak sva jo preskočila kot dve gazeli.
Ko sem tik pred koncem ugotovil, da lahko postavim svoj osebni rekord, sem pospešil in... Kljub temu, da so nama dobesedno metali ovire pod noge

mi je uspelo popraviti svoj najboljši čas na (~500 metrov podaljšanem) PST za 59 sekund, ki znaša zdaj 2:35:16

Scoobyju se zahvaljujem za pomoč in družbo
Odštevam, še 26x.