Golada je bila, moja druga letos, pa še celo pod uro mi jo je ratalo spravit, Ana Liza je bila pa še bolj fajn, kot bi mi nekdo misli bral, kombinacija kokosa in čokolade. Hvala Razyju in Mojculji, katera si je uspela novo asfaltirano traso pogledati z milimetrske razdalje. Jaz sem v macinem stilu uspela oblajati skoraj vse mimotekače, feedbacka nobenega. Eno teslo teslo je potem uspelo obžvižgati mene, za vse tiste, ki ne veste, nisem pes in to gladkomalo preslišim. V cilj je prisvetila še zvezdica, na koncu pa smo se vsi skupaj utopili v kombinaciji mete, planinskih rožc, jabolk, koke, cukra in medu, ker pa vse to ni bilo zadosti, je bilo potrebno vase stresti še dozo aspartama.
Komentar mimoidočega, da bomo dočakali 200 let, je tudi sedel na prava tla, samo nismo vedeli, a vsi skupaj (tu smo vlak že zamudili) ali vsak posamično
)
