Pred novim letom smo v organizaciji TF tekli Božičkov tek v Tivoliju. Prava nočna dirka, dva kroga po Rožniku, lučka na glavi neizogibna, vidljivost brez luči enaka nuli, po tleh pa še ostanki decemberskega snega. V drugem krogu sem ostal skoraj sam na tej skrivnostni stezi, poglobljen v svoje misli in razmišljanja, ko naenkrat na enem od ovinkov stoji ON, Oranžni slon in me z močno lučjo usmerja v pravo smer proti Cankarjevemu vrhu.

Ostal sem presenečen in zatečen v globini svojega bitja.
Predolgo bivanje z njim "v duhu" na naših zimskih nočnih Goladah je naredilo to srečanje sredi gozda na Rožniku v rahli megli in sredi zimske idile še bolj nestvarno, transcendentalno in vesoljski mistično. Mislim da se res moramo malo bolj potruditi kako bi demistificirali našega Oranžnega slona in ga iz sfere duha in bivanja z njim v duhovnih vodah vrnili nazaj v naš svet. Seveda na način da se tudi fizično, v telesu pojavimo na četrtkovi Goladi.
Dragi Oranžni Slon, tebi in tvoji družini želim vse najboljše v novemu letu. In hvala ti da si skrbel za nas te večeri na Rožniku.
