- 10 Jan 2010, 15:48
#212267
Prvi tek na Dobrčo letos. Že do izhodišča l sem moral stiskati zobe saj sem vozil po grozni cesti (čez Brdo). Vzpon začnem nekaj metrov nižje, kot običajno, ker sem predvidel da bo standardni parkirplac zaseden. Tako sem danes napadel okroglih 1000 m višinske razlike.
Začnem v krasnem, jasnem sončnem vremenu. Na snegu sem se sploh mrcvaril in lahko bi tekel v poletni opravi. Gaz je zelo dobra, sneg v njej pa tudi odlično prime. Tako da mi gre preseneltjivo dobro. Nad Podletovo klopco pa se sneg pokvari. Postane zoperno in polzi. Ne gre več nikamor. Tek postane v tej hudi strmini napor. Če sem gaz zgrešil samo za centimeter med spodnese in zletim v cel sneg. O težavah s prekletsvom rosenja očal, pa sem tudi že večkrat govoril. Vseeno na vrh pritečem z dobrim časom.
Sedaj lahko začnem uživati v lepotah zasneženega gorskega sveta. Beli ledeni kristali se nežno lesketajo ob žarkih sonca. Megle se igrajo s Soncem in Sonce se igra z njimi. Jaz se pa igram s snegom. Sploh nazaj grede, ko ugotovim da proti koči še ni zgaženo. Super! Zato jo zarežem po celcu. Ni ga večjega užitka od tega! Sneg pred mano letim, kot pred premcem kake ladje.
Na Koči pa sem dobil še super topel čaj, ki mi je pogrel premraženo grlo. Sestop v kotlino, je bil mogoče celo moj najhitrejši. Zaradi snega so bile vse ovire skrite in sem lahko neuvirano pospešil navzdol.
Začnem v krasnem, jasnem sončnem vremenu. Na snegu sem se sploh mrcvaril in lahko bi tekel v poletni opravi. Gaz je zelo dobra, sneg v njej pa tudi odlično prime. Tako da mi gre preseneltjivo dobro. Nad Podletovo klopco pa se sneg pokvari. Postane zoperno in polzi. Ne gre več nikamor. Tek postane v tej hudi strmini napor. Če sem gaz zgrešil samo za centimeter med spodnese in zletim v cel sneg. O težavah s prekletsvom rosenja očal, pa sem tudi že večkrat govoril. Vseeno na vrh pritečem z dobrim časom.
Sedaj lahko začnem uživati v lepotah zasneženega gorskega sveta. Beli ledeni kristali se nežno lesketajo ob žarkih sonca. Megle se igrajo s Soncem in Sonce se igra z njimi. Jaz se pa igram s snegom. Sploh nazaj grede, ko ugotovim da proti koči še ni zgaženo. Super! Zato jo zarežem po celcu. Ni ga večjega užitka od tega! Sneg pred mano letim, kot pred premcem kake ladje.
Na Koči pa sem dobil še super topel čaj, ki mi je pogrel premraženo grlo. Sestop v kotlino, je bil mogoče celo moj najhitrejši. Zaradi snega so bile vse ovire skrite in sem lahko neuvirano pospešil navzdol.
