- 22 Jun 2013, 16:48
#308405
Vsako leto se odpravim vsaj enkrat teči iz Ljubljane na Bled. Letos je bilo to prej kot ponavadi, ker ni tekem. Ker je imel Scooby prav tako namen preživeti vikend in praznične dneve v Smokuču (na Bledu), sem ga povabil zraven.
Zaradi vročinskega vala sva začela ob 3:10. Jaz v Ljubljani, Scooby pa v Dolu pri Ljubljani. Dobila sva se na križišču na Brnčičevi ulici. Ker je imel on dlje, sem jaz še krožil po Ljubljani. Zato sva začela teči skupaj s približno enako dolžino, okoli 9 km. Kot zanimivost naj povem, da ob 3:15 nisem mogel prečkati Dunajske ceste pri rdeči luči (priznam, da me je sram), ker je bilo toliko prometa kot ob konicah ob delavnikih. Očitno je bil v centru ponoči velik žur.
Nadaljevala sva skozi Gameljne, kjer naju je z lajanjem pozdravil pes, ki me je napadel letos pozimi. Na srečo so lastniki končno popravili ograjo, da naju je pustil na miru. Savo sva prvič prečkala v Vikrčah in prišla v Medno, v Goričanih sva tekla mimo Rodetove bodoče rezidence, prečkala Soro v Ladji in pot nadaljevala po desnem bregu Save do Kranja.
V Kranju sva drugič prečkala Savo in se ustavila na prvi okrepčevalnici na Zlatem polju. Še največ časa sva čakala pri blagajni, kjer je zaposlena poooooočasi tipkala številke. Zanimivo je tudi, da sva prav tako na drugi okrepčevalnici, v Podnartu, prav tako celo večnost čakala pri blagajni. Blagajničarka je bilo tako pooooooooočasna, da sva skoraj pognala korenine. Od Podnarta sva tekla ob železniški progi do Otoč in Globokega, mimo železniških postaj, če bi slučajno kdo od naju potreboval prevoz. No, šalo na stran. V Mošnjah sva izpustila okrepčevalnico, ker enostavno nisva bila več žejna in lačna.
V Radovljici je sonce začelo krepko pripekati vendar sva se vročini izognila tako, da sva zavila na Lancovo in tekla ob desnem bregu Save v senci dreves, prečkala Savo v Bodeščah in po dobrih 70. km končala na Bledu pri bencinski črpalki. Tam naju je pričakala Polja s hladno vodo. V bližnji pekarni smo si privoščili čokoladne rogljičke o katerih sem sanjal že v Ljubljani.
Stop. Zgodbe še ni konec. Scooby je res končal s tekom, jaz pa sem še enkrat obkrožil Bled in končal z dobrimi 78. km. Na cilju sem celo 5 minut počival, uspel popiti kozarec soka in z otrokoma šel še na Stražo (638 m.n.m.). V klanec sem bil hitrejšu od njiju, nazaj pa sem ju komaj dohajal, ker so me noge pošteno bolele, poleg tega pa mi je v želodcu krulilo, da bi pojedel vse kar bi mi prišlo pod roke. Po povratku sem zmazal en ogromen sendvič z debelimi kosi salame in spil en liter mleka.
Če povzamem današnji dan, lahko samo povem, da je uspel 120%. Na celi poti nisva imela nobenih težav, vse klance sva pretekla in imela sva srečo z vremenom, ker ni bilo tako zelo vroče kot bi bilo lahko. Ceste, ki sva jih izbrala, so bile za razliko od prejšnjega teka, Ljubljana - Novo mesto, praktično prazne. 6-krat sva prečkala reko Savo in 1-krat reko Soro. 1-krat sva prečkala železniško progo Ljubljana - Kamnik in 5-krat Ljubljana - Jesenice.
Čisto za konec napovedujem, da bom tole letos še ene 2-3 krat ponovil, tako da vas bom z veseljem vzel s sabo, če imate podobno željo.
Zaradi vročinskega vala sva začela ob 3:10. Jaz v Ljubljani, Scooby pa v Dolu pri Ljubljani. Dobila sva se na križišču na Brnčičevi ulici. Ker je imel on dlje, sem jaz še krožil po Ljubljani. Zato sva začela teči skupaj s približno enako dolžino, okoli 9 km. Kot zanimivost naj povem, da ob 3:15 nisem mogel prečkati Dunajske ceste pri rdeči luči (priznam, da me je sram), ker je bilo toliko prometa kot ob konicah ob delavnikih. Očitno je bil v centru ponoči velik žur.
Nadaljevala sva skozi Gameljne, kjer naju je z lajanjem pozdravil pes, ki me je napadel letos pozimi. Na srečo so lastniki končno popravili ograjo, da naju je pustil na miru. Savo sva prvič prečkala v Vikrčah in prišla v Medno, v Goričanih sva tekla mimo Rodetove bodoče rezidence, prečkala Soro v Ladji in pot nadaljevala po desnem bregu Save do Kranja.
V Kranju sva drugič prečkala Savo in se ustavila na prvi okrepčevalnici na Zlatem polju. Še največ časa sva čakala pri blagajni, kjer je zaposlena poooooočasi tipkala številke. Zanimivo je tudi, da sva prav tako na drugi okrepčevalnici, v Podnartu, prav tako celo večnost čakala pri blagajni. Blagajničarka je bilo tako pooooooooočasna, da sva skoraj pognala korenine. Od Podnarta sva tekla ob železniški progi do Otoč in Globokega, mimo železniških postaj, če bi slučajno kdo od naju potreboval prevoz. No, šalo na stran. V Mošnjah sva izpustila okrepčevalnico, ker enostavno nisva bila več žejna in lačna.
V Radovljici je sonce začelo krepko pripekati vendar sva se vročini izognila tako, da sva zavila na Lancovo in tekla ob desnem bregu Save v senci dreves, prečkala Savo v Bodeščah in po dobrih 70. km končala na Bledu pri bencinski črpalki. Tam naju je pričakala Polja s hladno vodo. V bližnji pekarni smo si privoščili čokoladne rogljičke o katerih sem sanjal že v Ljubljani.
Stop. Zgodbe še ni konec. Scooby je res končal s tekom, jaz pa sem še enkrat obkrožil Bled in končal z dobrimi 78. km. Na cilju sem celo 5 minut počival, uspel popiti kozarec soka in z otrokoma šel še na Stražo (638 m.n.m.). V klanec sem bil hitrejšu od njiju, nazaj pa sem ju komaj dohajal, ker so me noge pošteno bolele, poleg tega pa mi je v želodcu krulilo, da bi pojedel vse kar bi mi prišlo pod roke. Po povratku sem zmazal en ogromen sendvič z debelimi kosi salame in spil en liter mleka.
Če povzamem današnji dan, lahko samo povem, da je uspel 120%. Na celi poti nisva imela nobenih težav, vse klance sva pretekla in imela sva srečo z vremenom, ker ni bilo tako zelo vroče kot bi bilo lahko. Ceste, ki sva jih izbrala, so bile za razliko od prejšnjega teka, Ljubljana - Novo mesto, praktično prazne. 6-krat sva prečkala reko Savo in 1-krat reko Soro. 1-krat sva prečkala železniško progo Ljubljana - Kamnik in 5-krat Ljubljana - Jesenice.
Čisto za konec napovedujem, da bom tole letos še ene 2-3 krat ponovil, tako da vas bom z veseljem vzel s sabo, če imate podobno željo.
Twitter @tekvsakdan | Letos pretekel 6 PST. | Seznam okrepčevalnic na PST.
