Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 Bojan Ambrožič
#103250
To je tek, ki sem se ga poiskusil oz. nameraval udeležiti že lansko in predlansko leto. Pa mi zaradi poškodbe in bolezni to ni uspelo. Zato sem bil letos toliko bolj odločen, da se ga udeležim.

Na prizorišče pri nogomometnem igršču v Dvorski vasi prispem že ob dveh popoldne. Potem pa opazim, da bo štart šele nekaj minut do štirih. Ni mi bilo jasno kaj naj počnem toliko časa, zato se odpravim na sprehode zdaj v to zdaj v uno smer po okolici. Potem so najprej na vrsti razni otroški teki. Končno smo na vrsti mi. Čeprav imam s seboj opremo praktično za vsakakršno vreme, se odločim za poplnoma poletno opravo. Spet je ravno dovolj toplo, da te ogretega ne zebe.

Pok pištole in končno štartamo! Praktično takoj se umestim na 5. mesto in ga poiskušam obdržati. Tekač, ki je pred mano mi hitro uide in tako nekaj minut tečem popolnoma sam. Potem pa za sabo zaslišim glasno sopihanje, pravzaprav glasno stokanje. Ta stok se mi približuje prve 3 km, ko osamljen tečem po gozdu malo gor malo dol. Potem za 500 m trasa teka zavije na asfalt in potem spet na makedamsko gozdno pot, ki se spušča močno in nevarno navzdol. Zavedam se nevarnosti kakšne poškodbe ali zvina gležnja, zato poiskušam teči kontrolirano. To pa pomeni počasi in "parna lokomotiva" je kmalu le še korak za menoj.

Tu pa se je zgodilo nekaj na kar nisem računal in kar se ne bi smelo zgoditi. Namreč nasproti mi je v nepreglednem ovinku zapeljal terenec, ki sem se mu ravno zadnji trenutek umaknil, da me ni zbil. Kot, da to še ni bilo dovolj, nasproti pride še traktor!

Na dnu spusta, pri odcepu proti Peračiškemu slapu, me zasledovalec končno prehiti. Gre za prijaznega možaka srednjih let s katerim izemnjava nekaj besed. Tu sem bil že precej na koncu z močmi, saj spet začel veliko prehitro. Zato se mu zalimam za hrbet in mu sledim. Pravzaprav imam občutek, da počivam, saj je ogromna razlika ali tečeš sam in sam vzdržuješ svoj ritem ali pa kot tu, ko ti nekdo pri tem (nehote) pomaga. Pravzaprav sem jaz diktiral hitrost najinega teka. Če mi je bil v nekem trenutku ritem najinega teka prepočasen, sem se naredil, da ga hočem prehiteti in tip je kot nalašč pospešil. Tako sem ga dobesedno prignal do okrepčevalnice od koder je bila trasa bolj ali manj samo še navzgor. Tip je takrat še bolj močno sopel in hropel tako da sem vedel, da je na koncu s svojimi moči in da mi v vzponu ne more nič. Nekaj časa sem še tekel za njim, potem pa sem rahlo pospešil in na vrhu vzpona sem bil že nekaj korakov pred njim. Sledil je še zadnji pol kilometra dolg del trase, ki se je spet spuščal in vedel sem, da sem tu slab in počasen. Zato sem kar nekaj tvegal, da sem uspel ubraniti 5. mesto absolutno.

Na koncu sem s tekom zelo zadovoljen, saj smo za podpovprečno štartnino 6 € dobili majico ter oksuno malico. Bil pa sem zadovoljen tudi s svojim 3. mestom v kategoriji do 29 let. Edino kar mi je pošteno žal, pa je povezano z mojo pozabljivostjo, ker sem pozabil doma svoj fotoaprat. Zato tokrat na žalost nimam niti ene same fotke.

No zadnji stavek današnjega bloga pa bom namenil bivšim (pra)sošolcem, ki jih nisem videl že vsaj 3 leta in so na tem teku sodelovali bodisi, kot del oragnizacijske ekipe bodisi, kot tekači in sem jih tako skorajda ponovno spoznal.
Uporabniški avatar
 miro
#103274
Tudi jaz sem se udeležil tega teka, prijetna trasa , ravno prav razgibana za vsestranske tekače, nabralo se nas je kakših šesdeset,- no to je približen podatek-nisem gotov o številu.
S svojim tekom (časom) sem kar zadovoljen - je pa to že četrti tekmovalni tek v sedmih dneh, pa še jutri nameravam na "vodiško".
Me pa zanima odkod ime dvorjanski tek, če tečemo v Dvorski vasi,- ta napis sem opazil šele na cesti, kot pripomoček za navijanje in morebitno opozorilo voznikom.
No tudi jaz in tekačica , ki je tedaj še tekla pred menoj sva se umikala terencu in traktorju.
Še en pomislek z moje strani - mislim , da je bila okrepčevalnica malo prepozno( do tja se je dalo z avtomobilom z ene strani, z druge strani, bi po mojem, ravno tako prišli z avtom, pa še bolj na polovici bi bila).
Malica okusna, vendar ne za vegetarijance.

Drugače pa prijetna prireditev , organizatorji se trudijo, so prijazni , vsi smo dobili tudi sladka darila, tako , da se drugo leto zopet vidimo,če bo vse po sreči.

Še čestitke prejemnikom medalj, predvsem pa tistim, ki so jih prejeli prvič!!
Lp
Miro
Uporabniški avatar
 MARIOLINO
#103278
S preljubo ženo in z dagim sotekačem Mirom smo se odpravili proti Dvorski vasi na tek. Čakalo nas je prijetno vzdušje z glasbo in prijetnim pogledom na otroke, ki so se zagnano pripravljali na start.

Na startu sem se zagovoril z enim tekačem, tako da so mi ob poku pištole prvi oddrveli naprej. Med prerivanjem prvih 500 m sploh nisem mogel nikogar prehiteti, tako da sem začel, ko se je vrsta malo raztegnila, prehitevati enega po enega, največkrat na vzponih. Ups, prihaja moja slabost - po hribu navzdol moram upočasniti, da ne izgubim ravnotežja in koncentracije. V tem času so me prehiteli trije tekači. V zadnjem klancu sem jih dohitel in tekel tretjemu mestu v kategoriji naproti. :D

Za organizacijo lahko rečem, da je bila zelo dobra - odlična. V cilju so nas pričakali rogljički in čaj, kasneje pri brunarici pa še slastne klobase.

Nato se je pričela podelitev pokalov in medalj. Ko sem zaslišal ženino ime - 2. mesto v kategoriji, so se mi kar zasolzile oči. Malo zatem sem še
sam stal na tretji stopnički - prvič v sedanji dveletni tekaški karieri.

Žena in Miro sta bila vesela moje kolajne, kajti vedela sta, da sem se večkrat trudil in dvakrat zgrešil stopničke ter pristal na nehvaležnem četrtem mestu.



Mario
Uporabniški avatar
 tae
#103285
Bravo Bojan in Mario. :clap:
Uporabniški avatar
 MARIOLINO
#103286
Tae prav škoda, da te ni bilo na tem teku :?
Uporabniški avatar
 želva
#103318
Prebivalci Dvorske vasi so Dvorjani, najbrž od tod tako ime, in priznati moram, da so se pri teku potrudili.
Terenec in traktor sta bila moteča, vendar je treba reči, da sta vozila počasi in se tekačem umikala na rob poti. Morda pri prvih ni bilo tako, bol zadaj pa.
Proga je malo triki, po začetnem vzponu se ves čas rahlo spušča, kar pa moraš plačati na koncu. Meni je okrepčevalnica na cca. 5 km pred najtežjim delom kar smiselno postavljena, čeprav na slabih 8km dolgi progi niti ni nujno potrebna. Vegetarjanci smo imeli na cilju na voljo jabolka v brez omejitev, kar pa tudi je nekaj. Malce sem pogrešal simpatičnega starejšega komentatorja iz prejšnjih let
lp

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA