draga druga ekipa, verjamem, da ste imeli občutek, da vas z aylo navdušeno pozdravljava in vama s hupanjem želiva dati tempo tam na prehodu čez cesto pri živalskem vrtu. Pa žal ni bilo tako... V pravkar spuščeni temi vas RES!! ni bilo videti. Kljub temu, da sem sicer, priznam , fitipaldi, tokrat nisem hitro vozila. Ampak trobil je tisti za mano, ki se je mu je komaj uspelo ustaviti nekaj cm za mojim plehnatim malčkom... . Dokler je še temno, predlagam, da se v tekaški opravi vseeno "oborožimo" s kako lučko ali kresničko, da bomo bolj VIDNI in PREvidni ob prečkanju ceste!
Hmmm, o tem bomo razpravljali na kakšni podaljšani analizi ;>.
*zloben nasmešek*
Nisem vaju prepoznal. Bom moral s pepelniki, namesto z lampo, svetiti...
Resnično bi mi bilo neprijetno, če bi se
vama zgodila kaka nevšečnost. Tudi tisto škripanje zavor ni bilo prijetno...
Žal se avtomobilisti nikoli (?!) ne postavljajo v vlogo pešca.
O vidnosti in previdnosti na sicer osvetljenem delu vozišča, kjer je prehod za pešce označen s prometnim znakom, talno označbo lahko razpravljamo.
Nadalje opozarjam, nameravano prečkanje ceste nakažem z roko, kakor tokrat.
Poleg tega je ob zmanjšani vidljivosti in vremensko neugodnih razmerah potrebno prilagoditi hitrost razmeram na cesti.
Na to opozarja prometni znak, ki priporoča najvišjo dovoljeno hitrost 40 km/h.
Pa še nek znakec v obliki skrivljene indijanske puščice v rdeče obrobljnem enakostraničnem trikotniku na rumeni podlagi aludira na, kaj že...
Skratka, draga še1PR, če bi vedel, da si v avtomobilčku ti, ne bi skušal vzgajati (drugih) omejenih voznikov.
Kasneje nas niso hoteli upoštevati na vseh tistih neprijetnih, meni domačih, rožnodolskih križiščih...
Don bobru sem predlagal že na predpremiernem teku progo po levi strani Rožnika, skozi gozdič.
Žal te zelo simpatične in pestre variante vsi odklanjajo.
Tako je bilo tudi tokrat; morebiti se bo miciM spomnila, kako sem z zanosom kazal na prijetno progo do "antene", namesto čez tiste suicidne zebre.