- 27 Avg 2008, 14:24
#142737
Nenavadno se mi zdi, ker izvzemši bajsija nihče ni napraskal niti vrstice....
Ne omenil predgoladnih izgredov.
Od bajsijevega renčanja pri pasjem boksu, dasiravno so mu ta kavalirski delikt spregledali.
Tudi moje ekološko tumbanje po plastični emabalaži in mali obredni ples za utekanje ruskih superg sploh ni bil omenjen.
Niti moje mednarodno lajanje med potjo na Golado, ki ga je nekdo moral prenašati, poleg blebetanja v nekem germanskem jeziku.
Vsesplošnega stresanja neumnosti raje ne omenjam, saj sem bajsija najprej zamenjal z nekim mimoidočim, osupljivo podobnim njegovi mastnosti, in se mu poklonil. Zavedam bogokletnosti tega dejanja, a je njegovo neudeleževanje tradicionalnih dogodkov nekaj pripomoglo k temu.
Laufer nam je samo prijazno pomahal, ker je opravljal tekaško organizacijsko razpečevalske posle in šel zabušantsko po svoje.
Bajsi je nekako na koncu Poti na Golovec pobesnel. Očitno ne prenaša anglofonskih psovk. Tudi zato me je oštel precej po domače. Ker sem ju z Jusufom, menda mu pravijo tako tisti, ki so ga videli in ostali živi, ves čas moril s čvekanjem. Na ta način sem skušal prikriti strah, saj je bil tempo za moje skrotovičeno telesce prehiter. Če sem uspel do vrha Golov'ca priti v spodobnem času, sem popolnoma propadel na drugi polovici. A sta lahko imela vsaj mir za moške pogovore...
Dirkalne šlape ruskega emigranta so nekako neprimerne za moj desni palec, ki ga bom moral ali obtesati ali prilepiti na copat. Še pridem v njaih na kake mazohistične eksperimente.
Sploh osupljivo količino mimoidočih deklic si je naročil bajsi, od katerih sem opazil seveda najbolj svetlolaske v različnih izvedbah. In rjavo kodrolasko, ki sva se zasledovala. Jaz globokodihajoče psihopatsko, ona pa je ravno prav preplašeno in nezainteresirano sprehajala svoje zeleno dvokolo.
Kasneje me je dohitel drugi del ekipe.
Bajsija je z očmi zavijal tudi na analizici, ko sem izvlekel kolačke z amerikansko zastavo. Potem mi je lastnotrebušno dokazal, zakaj je on bajsi in sem jaz šele en vajenec, ki ni dovolj žgančkov popapal.
Na cilju nas je pozdravila tudi Nana, ki je trenirala plavanje.
Spodnji zapis se ne nanaša na člane foruma, v izogib kakim nesporazumom.
Kot krono večera smo doživeli mojstrstvo nekega mimoidočega, ne ravno naključnega, sprehajalca, ki se je sumljivo smukal po Kodeljevem.
S servovolananjem je skoraj pometel nekaj udeležencev analize, a na srečo ni pokvečil preveč parkirane pločevine.
Nekako se ne morem znebiti občutka, tisti pederski mali enoprostorni avtomobil z modrim ovalom je že bil kdaj stlačen. Drznil bi si trditi, moški del gospodinjstva ni prav vešč pri vožnji in mora zato precej pogosto menjavati vozila.
Ostali smo živi, zato sem mogel božati še prijaznega psička naključne sprehajalke
).
