Danes sem pa uresničil svojo že dolgo pričakovano željo. S Samostojnim sva se odpravila na tek od Krniškega mostu čez reko Radovno, skozi dolino Radovne, do Kovinarske koče in do konca poti. Tam naju je, tik pred bivšo štalo za konje čakalo velik poplavljen bajer. Ni kaj, začela sva v Krnici in se pridno približevala končni točki - Krmi. Rekel sem si, da je to ena zelo zelo lepa tekaška varianta. Prednost je predvsem v tem (vsaj za mene), da se teče po makadamu, kar mi zelo ustreza. Začela sva in tekla cca 5,5 minut na kilometer, mislim da kar v redu. Med potjo sva z besedami "obrala" vse kar se je dalo. Presenetil nas je edino mraz, ki se je pojavil na Gorenjskem koncu v nedejo zjutraj

Pritekla sva do Kovinarske koče v Krmi, pa najine spremljevalne ekipe še ni bilo tam. "Pa pojdiva do konca", sva si rekla. Na koncu doline Krme je bilo "jezero" za katerim so ostali še štirje avtomobili, Greva nazaj, mu namignem. Tečeva nazaj do kovinarske koče, kjer naju pričakajo boljše polovice, malo popijemo, nekaj malega pojemo in hopla nazaj proti Gorjam. Tek nazaj je bil malo težji od tistega navzgor, ja bil pa prav tako uživancija.
34 kilometrov sva premagal v 3 urah in 10-ih minutah, sledil pa je "obisk blejskega jezera", kjer so ravno pospravljali vse stvari ko so se tičile Poletovega teka okoli Blejskega jezera,
V glavnem, ta izkušnja je bila fenomenalnab(po včerajšnjem teku za poklal gornjskega glasa v dolžanovi soteski. Zato bo treba ta tek še večkrat ponovoiti