Zadnje novičke

[tek_v_snegu]

Niz ciljno usmerjenih projektov za preizus in doživetje nekaj telesno rekreativno orientacijskih problemov v podroèju Zg. Podravja.

Izkoristiti naravne danost ter raznolikosti podroèja v cilju osebnostne in duhovne rasti in sprejemanja okolja.

"Zlorabiti " že uveljavljene dogodke, ki se odvijajo tako individualne oz. skupinske kot javno organizirane v enoten niz za spremljanje lastne utrjenosti.

Izpolniti posredni cilj utrjenost za telesno/meditativno preizkušnjo v manjši skupini:

- spomlad/poletje 2009 v razdalji 750km
- 14dni do 3 tedne hoje z opremo in nahrbtnikom
- deževne in vetrovne razmere
- makadamska cesta - podeželje
- obvladovanje nepredvidenih dogodkov ( slabosti, unièenje opreme,
prehrana v tem delu leta in prilagoditev, pitna voda, veè nevno deževje )

V ta namen obsegajo priprave:

- test opreme ( trekking )
poln nahrbtnik za cca. 30 do 40l
- marš/trekking po makadamska cesta ( grièevnat , ravnina , višina najveè
1500 do 1700m )
- zimsko dnevno preèenje ( med 40km in 80km v enem dahu)
- noèno suho preèenje ( med 40km in 80km v enem dahu)
- preèenje v dežu ( med 40km in 80km v enem dahu)

Za to pripravo rešiti nekaj kraljevskih problemov v Zg. Podravju:

- dva grebena v samozadostni obliki in obremenitvi z opremo
- dotakniti se iz struge Drave najbližjega dva tisokèaka v enem dahu
- periodièno ( tedensko do 14 dni) izvesti vsaj eno trekking ali
gorsko kolesarsko ( recimo cross terrain - potrebna tudi nošnja kolesa
z opremo ) gugalnico
( beri zagugati se iz ene toèke na eni strani Drave na drugo stran Drave)

- obvladovati maksimalno možno lastno prehrano za namene
600km hoje - prilagoditev na tisto kar je možno sam nositi ali
dobiti na terenu

- testirati optimalno možno hidriranje in prehranjevanje brez
pretiravanja športnih dodatkov

- iskanje in fokusiranje na toèke Zg. Podravja in ob tem spoznavati
zgodovino ter dogodke tega podroèja ( gebeni nad strugo, jezera ob
strugi, kraji ob ali blizu struge )

Konec akcije : letni èas v 2009 ( spomlad, zgodnje poletje )
Zakljuèek: veètedenska hoja ( ne v enem dahu paè pa z vmesnim spanjem in naèrtovano dnevno kilometrino ).


Vrednote in naèela:

- na treninge v mestnem in primestnem predelu hoditi priteèi z vreèko za
smeti
- razvijanje duhovne povezave sobivanja z drevesi
- sobivanje z živalmi
- zajem smeti po svoji moèi oz. na treningu transport s priroèno vreèko
do najbližje toèke kjer je dostop možen z atomobilom oz. cesta
- izpopolnjevanje in obvladovanje pasjega štirinožca za disciplinirano
gibanje v gozdu
- pri preèenju dvorišè kmetij nikdar delovati agresivno ali s strahom do
pasjega domaèina ( pohodne palice kot sredstvo agresije v
alibiju obrambe )
- za noben telesni napor ne bo potrebe da je potrebno zaužitje ubite
živali
- vzpodbujanje vrednote zelene prehrane in sadja, oljnic in oreškov
- prilagajanje oz. maksimalno prilagajanje prehrane zdravju ampak
kot je le možno na terenu
- potrošniška vrednota: kvaliteta, trajsnost in robustnost opreme
v cilju manjših stroškov ( frekvenca obnavljanja in nakupa novega
kosa opreme - primer eden par za sezono )
- v treningih uporabljati težjo in manj udobnejšo opremo v cilju
obvladovanja robnih pogojev
- vrednota zdravja,
- vrednota nediskriminiranosti pri težnji po ustvarjalnosti in izobraževanju
- vrednota sprejetosti in sprejemanja
- vrednota vztrajanja v ritmu v robnih pogojih
( prehrana, delovne obveznosti, odnosi )
- vrednota poèitka in sprošèenosti ob ciljno usmerjeni literaturi

- spoštovanje religije in sprejemanje darov Stvaritelja
( sakralni objekti, radioestezijske toèke miru in zdravljenja )
- sprejemanje in radovednost zgodovine in naravnih EKO danosti

- sprejemanje nasilja in želje po medijskem nasilju oz. izpostavljanju
brez upoštevanja infrastrukture ( okolje , gozd, drevesa )

- težnja za vrednotami ne-elitizima, prijaznega bivanja v urbanih okoljih,
kjer ni kritiène mase dreves za uravnoteženje energij, pravice do zdravja
- pomoè sistemu da omogoèa prijazno bivanje in izražanje brez krèa
stresa, èasa, hiper produktivnosti in hiper potrošništva ( berem brez
ciljne višje osnove )



Zavezniki:
:):) To be continued :):)


Ja kar zaèeti ...že danes z robidami...

Hvala vsem, ki ste v preteklosti vplivali na usmerjenost in ubesedenje sestoja idej.

[tek_v_snegu]

No pa bom poskusil odpreti naslednje poglavje zgodbe o Zg.Podravju.
Tokrat se bom izognil ekstremnosti. PRed nami je sezona septmebra pa velja biti racionalen in pridevnik EKSTREMNO jemati skromno in ponižno.

Èe se bo kdo pridružil spoznavanju prijetnih krajev pod Pohorjem.

Zadnji weekend v avgustu ( 1 teden pred tekom ob Savinji ) bi tekli ob Dravi.

1. Naèela:

- samozadostnost opreme ( majhen nahrbtnik + sadje nakup na terenu )

- Nižinski kilometri ( cesta + nizko grièevje oz. hribovje )

- nekaj vzponov

- razdalja pod 100km vendar nad 60km

- nobene metrike samo preteèi

- manj marševski stilom ( torej ne kot v ekstremnih gorskih ) ter veè tekaškim stilom ( konfiguracija to omogoèa )

- oprema majhen nahrbtnik, baterija, liter vode, napitki
- hrana kupljena na poti v obliki sadja ( Vuzenica, Dravograd ) ostalo
iz nahrbtnièka ( energetske sadne tablice, esenski kruhci )

2. Program

- v petek ( zadnji v avgustu ) se podam na pozno popoldanski BUS ali vlak
za Dravograd

- tek po desnem bregu Drave
DRavograd - Trbonje - Vuzenica - cerkev kjer je služboval Slomšek
( MArija na Kamnu ) - Vuhred - Podvelka

- v Podvelki se lotim vzpona na Sv. Ignacij na cca. 800m in potem preko Rdeèega brega spust v Lovrenc

- potem iz Lovrenca vzpon na Pesek ( po cesti ali markaciji - odvisno od situacije )

- Potem pa ravninski del Pohorske proge do MAribora.

[tek_v_snegu]

24 ur Pohorje in Kozjak?

Ne ni šala.
Seveda cilj ne bo dosežen. Ampak v tem je finta, da si blizu cilja in ostane nepopolno dosežen. Tako ostane še kaj napetosti za nadaljne finese. Hehe ne loèimo se mi od Zg. Podravja. Dokler ni projekt zaokrožen.
Ocenjujem ga na 26 do 28 ur.
Seveda ne v maršu ali planinski hitri hoji kot je obièaj preteklih tras v tem mesecu pod oznako EKSTREMNO.

V petek zjutraj ( dopoldan ), èe ima še kdo željo...duatlonska varianta ( treba bo kolo tudi na ramah nositi ) z gorskim kolesom.

Štart na Pohorski strani v Pekrah ali Razvanju ( odloèitev zjutraj ), cilj v Kamnici pod Urbanom oz. Mestnem Parku ( gostilna Trije Ribniki ).

Vmes morajo biti odpikane kontrolne toèke Bolfenk, Areh, Pesek, Pesnik, Grmovškov dom, Kremžarca , Dravograd, Košenjak ( peš vzpon do vrha ), Pernice, Bistriški jarek, Sv Jernej, Bricnikov vrh, Radellpass, Kapunar, Pankracij, Kapla, Sv. Duh, Žavcar, Tojzl.

Nekje v soboto popoldan morda veèera na cilju...

Pripombe ( klavzule, namigi ):

a)
Vzpon na toèke: Ribniška ( s kolesom ), vrh Košenjaka ( peš na vrh in povratek do kolesa ) ... o tem odloèitev na terenu.

b) dostopu do Sv. Urbana nad Pernicami oz. iz Košenjaka se bomo tokrat izognili ( predlog ) ker ta del trase poteka ponoèi in ponoèi ni kaj dosti videti s kolesom. In te moæi bodo še kako potrebne za nošnjo kolesa na Sv. Jernej.

c) oprema

rezervna zraènice, rezervne zavorne krtaèke, luèi, nahrbtnik, vetrovka, rezervna majica oz. puli ( za hladne spuste ponoèi ), voda v mehu...

V petek start malo kasneje med 09. in 10. uro zaradi obveznosti ki jih ne bo mogoèe izvesti med weekendom ( tržnica, nabava regeneracijske prehrane ).

Pozdrav,

PS
Ni ekstremno, ni adrenalin, sam da se isti teren vidi in doživi na drug naèin kot se je že v ekstremnem naèinu dolgotrajnega marša in telesna priprava na ponovitev marša Pohorje & Kozjak.

[semjul]

pozdravljen Ivan, ali obstaja možnost starta v petek zvečer oz.pozno popoldan ali mogoče celo v soboto zjutraj?

Z velikim veseljem bi se ti pridružil, a v petek žal zaradi službe ne morem, delam do 3, potem pa še pot v Ruše.....

[tek_v_snegu]

Ma se uskljajueva s kolegom...

Seveda je možnost popoldan...bom javil...
Samo moramo preracunati kje nas dobi noc.

Drugace pa je moznost v soboto zjutraj...
Ti javim...

Ko sva danes idejo razpostrla in razgradila in preracunala , pogledala vremenskjo napoved ugotovila da je izpeljivo.

Danes malo odspati idejo. Jutri pa bomo zakljucili moznost sobote.


Namrec jaz sem imel petek dopust rezerviran za eno drugo stvar.Pa ker je odpadla mi je kolega, ki je dal koncno pobudo predlagal petek.
Sedaj bi veljalo razmisliti da smo v petek vsi v sluzbi pa se ta prenese na ponedeljek zaradi regeneracije ( nedelja še na poti ).


Dajmo bodimo na vezi. Jutri bo odloèitev vsekakor jasna.
Po ZSu ti posljem mobilca.


PS

Moznost petka popoldne...

Ko sva razmisljala sva cementirala:
- petek zjutraj potrebujemo za priprave ( zato ob med 09 in 10 )
- zacne se na Pohorju ker je
Kozjak v smeri Dravograd - Maribor veliko lazji kot
Maribor - Dravograd ( ze po tekaski varianti po kolesarski pa se bolj )
- spust iz Kremzarce v Dravograd bi moral biti pri svetlem

[tek_v_snegu]

Semjul,

Glede na vse kompromise, ki so se sedaj razsvetlili od vseh nas in zahtev terena in vremena bi predlagal, da se dobimo v soboto med 08.30 in 08.45 pri spodnji postaji Vzpenjaèe.

Vreme zgleda, da bo držalo.
Sicer je v soboto zjutraj govora o nekaj malega dežja ampak to bodo zgleda zelo skromne kolièine ( Bog daj ). Vsekakor ne dajmo se zaradi tega prestrasšti. Noè bo žal oblaèna. Ampak po trasi Kozjaka so oznake in ceste dobre pa tudi izkušnje so solidne. Še eden razlog je da je Kozjak drugi v vrsti. Èe se komu kaj zgodi ( Bog ne daj ) na kolesu ali kakšna utrujenost je s Kozjaka hitreje in lažje priti na glavno magistralko v dolino in poèakati BUS za Maribor.

Za sedaj smo trije.

V bistvu je tvoj namig za soboto super. Namreè jutrišnji dan bo prav prišel da se pošteno najemo, naspimo pa kolesa preverimo in namažemo.

Luèi ne pozabimo ( in na kolesu in naglavno )!

[semjul]

Odlično, mislim, da nas kakšna kaplja ne bo prestrašila, pri spodnji vzpenjači bom pravočasno, sedaj pa čas za priprave.
LP

[klopotec]

Zanimivo turo je zastavil Ivan. S kolesom na Sv. Jernej, pa po tistih močvirjih. Dobra avantura.
Pazite pri izbiri obutve. S kakšnimi tekaškimi copati ne bo šlo. Nekaj bolj trpežnega bo treba vzet.
Bodite trdni. Obeta se nam zanimivega branja.

[klopotec]

Fantje so uspešno na poti in i lepo napredujejo.

Držmo jim pesti in upajmo na znosno veme.

[ZdravkoC]

Upamo na znosno vreme, samo v Radizelu ravnokar lije in treska.

[Vreme]

Fantje so uspešno na poti in i lepo napredujejo.

Držmo jim pesti in upajmo na znosno veme.

Ojej upajmo, da bodo v teh vremenskih razmerah zdržali. izboljšanje se namreč obeta komajda proti jutru!

[tek_v_snegu]

Zasedba RobiF, Semjul, moja malenkost.
Toèke:
Sp. Postaja Vzpenjaèe,
Obrambni dom,
"Kordek",
Partizanka,
"Transformator",
Šumik-Bajgot,
Klopni Vrh,
Pesek,
Jezerac pod Lovrenškimi jezeri,
Lovska koèa Jelenkovka...tukaj je zaèelo deževat
Pesnik,
Ribniška koèa,
Grmovškov dom,
mimo malin ter po gozdnih vlakah in stezah v smeri Vuzenice in potem na Kremžarjev vrh. Potem pa èez Sv. Ano in Cvitrško sedlo spust v Dravograd.

In potem ??!?!? Jaz sem se odloèil da bom pussy biker in konèal zgodbo v Dravogradu. Imel sem sicer tako prelestno suh komplet športne opreme s svežim suhim spodnjim perilom .M edtem sta Semjul in Robi jamrala od hladdne in mokre atmosfere na postaji v Dravogradu.
Jaz lump, nisem vzel rezervnih zavornih gumic. Sicer sem jih zjutraj ob3h pred odhodom menjaval na kolesu( sprednje in zadnje ). Ampak v blatu in mokrem terenu so se iztrošile... Pa kaj se ne bi? Semjulu so delale probleme celo disk zavore.

No torej, kao objektiven razlog zakaj sem odnehal na Pohorski strani.

Bilo pa je super...celo pel sem si v tistem dežju na kolesu "Singing in the rain". Spomnim se ovèk nad Grmovškom, ki so se odloèile mi preèkati pot ravno, ko sem se jaz napotil mimo. Ne vem kaj sta jim Semjul in RobiF pred menoj naroèila . In vrste kar ni hotelo biti konec . Aja pa videl sem da vsaka vrsta ima tudi svojega zgubljenèka, ki malo zamuja in poglujejuje za ostalimi in toliko bolj spoznava pot in zanimivosti na poti...ovèka, ki je zaostajala .

Ja tudi treskalo je ...pa neverjetno.... Vozili smo se ( vozili blata in vode kolko hoèeš ) po tekaški/planinski varianti v Dravograd, megla, blato, tema...pa sam ne morem verjeti, da niti enkrat nismo sfalili po Šisernikovi poti. Enkrat je tresnilo tako, da nam je celo koristilo. Na odloèilni toèki kjer se ponoèi rado izgubiš ( pazi tudi tiste nizke meglice so bile in na trenutke nisi videl nièesar ) je naenkrat tako zasikalo na nebu, da sem skozi drevje opazil elektrièni razdelilnik z daljnovodom ter cerkev na Cvitrškem sedlu. Namreè na tej toèki ne vem zakaj me smeri cest in križišè zmedejo. Povrhu so sedaj še postavili tod okoli neke tablice z rdeèimi pušèicami, ki kar vabijo v skušnjavo da jim slediš. In seveda te odpeljejo èsto drugam. No tokrat nas je rešil noèni bliks strele in osvetlitev neba in okolice.

Aja oni spomenik staro Jugoslovanski vojski, ki me tako fascinira
( boji april 1941 ) saj še nikjer nisem uspel pozorno zaznati spomenika padlim vojakom Kraljevine Jugoslavije... Danes sem natanèneje prebral da so na tistem mestu vojaki tri dni uspeli zadrževati Nemce pri prodiranju naprej...tri dni proti taki moèni vojski Hmmm no zgleda, da se s srcem in pogumom tudi kaj da narediti ...

Za detajlni opis pa se priporoèam pri naturaliziranem Zasavskem Štajercu Semjulu....

Prijeten trening še naprej,

PS. Aja po treh noèeh nespanja sem danes konèno ugotovil kaj je to spanje. Ampak na poti pa je bilo tako sveže in poživljajoèe, da ne mmorem verjeti, da smo se tako fajn imeli v blatu...Semjul je celo treniral Karate Kato na drevesnih koreninah .

[semjul]

Kolo sem natovoril, da sem ga zjutraj, še napol zaspan,težko zvlekel iz kleti, vse sem si namreč pripravil že prejšnji dan. Tudi dežnih cot nisem pozabil, a se je kasneje izkazalo, da niso dosti vredne.
Poganjam po cesti Ruše – spodnja vzpenjača, z mislimi pa sem na Pohorju, ki beži mimo mene na desni strani. Za pot, katero sem premagal v pol ure bom potreboval tam gori pol dneva.
Ker sem očitno prispel prvi, sedem na škarpo in si privoščim osvežitev, ob tem pa sem opazoval kolesarje in ugibal, kdo bi bil poleg Ivana, še primeren za podvig. Tale bi znal biti, mi šine skozi glavo in kolesarja z velikim nahrbtnikom ter gorskim kolesom ogovorim.
Z nasmehom in iztegnjeno roko se mi približa ter predstavi, Robi in pogovor steče.
Ivan prikolesari zadnji in po stiskih rok se podamo v prvi hrib. V pogovornem tempu smo kolesarili proti transformatorju, vmes sem opazil nekaj gobic, lisičke in golobice, srečnice danes ne bodo končale umešane z jajčko.
Nič kaj posebnega se ni dogodilo do Peska, pritiskaš na pedala, kakšno rečeš, kilometri teko, postaneš lačen in evo Pesek.Ajdovi žganci z domačo gobovo juho, ni boljšega.
In spet v sedlo. Spust je povdaril,da tega dne ni pretirano toplo, tako da nam je breg prišel prav za ogrevanje. Gori, doli, nič posebnega, le Ivana vsake toliko ni in ni hotelo biti izza ovinka. Robi se je že spraševal ali naj se vrne pogledat, vendar se premisli, ko mu povem, da sem ob poti opazil zelo lepe maline.
Ne vem točno kje je to, mala hiška ob cesti, nekakšen muzej na prostem v desnem ovinku makadamske ceste.Hiška vsa ovešena v starine predvsem orodja in kramo, nekaj klopi za počitek, lepo pokošena travica, kar malce pravljično, če ne bi grmelo in pričelo deževati. Ker sem bil glede vremena še vedno optimističen sem nadel le anorak, misleč majhna ploha, nič drugega.
Ampak kot so tekli kilometri, tako je tekel dež po nas, izpod koles pa nas je zalivala mešanica blata in drobnega svižnatega peska, ki se je zažiral vsepovsod. V čevljih luže, kljub gore texu, anorak je prepuščal, ohladilo se je, bliskalo, grmelo.
Vendar, počutil pa sem se tako dobro, kot že dolgo ne.
Travniške poti so se spremenile v nešteto jezerc, meglice so se podile, veter je postrigel preko vrhov, ovce so se zbijale v čredo, kakšna zgubljena je blejala in želela nazaj k sorodnicam, rdeče mušnice so namesto odbojnikov ob cesti krasile našo pot.
Na Ribniški koči ponovno malo okrepčila, dotakanje vode, dežne hlače sem dodal anoraku, kar ni dosti pomagalo ker me je močilo tudi od spodaj, vendar zoper veter so pripomogle.
Nič kaj ni za opisovati, pogled je bil vseskozi enak, dež megla in veter, počutje pa vseskozi odlično, kar me še danes preseneča. Ivanovo vriskanje in petje z neverjetno pozitivno energijo se je naselilo v meni, in verjamem, da je delček tega prevzel tudi Robi.
Stalno zalivanje delov koles s svižem ceste, se je kmalu pokazalo za težavo, meni je pričel nagajati menjalnik, tako da nisem mogel več voziti v najmanjših prestavah za breg, ter sem jih prehodil. Robiju je snelo ketno, ki se je zagozdila med ohišje in zobnike, precej časa je bilo potrebno za sprostitev le te.
Zavore so postajale vse bolj nesigurne, predvsem zadnja mi je dala slutiti da gre h koncu. Disk zavore že, vendar sem šele sedaj pomislil, kako dolgo že nisem menjal ploščic.
Dateljni, energijske ploščice, turški med, geli, vse in še več, zavorne ploščice pa….
Na Kremžarjevem vrhu, premočeni, da je teklo od nas, kot od fasade doma barva, zjutraj so jo nanovo prepleskali (ali mar ne poslušajo vremenske napovedi), sva z Robijem najprej poskrbela za kolesa. Zunanja pipa je priročno pomagala, da sva dobro sprala manjalnike in ostale pomembnejše dele koles, peska in umazanije. Nato sem si pri oskrbniku izprosil malo šmer olja, podmazal ketno in zobnike, in neverjetno do Dravograda nisem imel več problemov z menjalnikom.
Vroča obara, čaj, in prijetno vzdušje v koči, nas je napolnilo z energijo, naprošene vrečke pa sem nadel na suhe nogavice in nato v čevelj, občutek je bil nepopisno dober.Imel sem tudi suhe rokavice, zato sem jih zaščitil z vrečkama. Nato povečini spust, po travnikih, po gozdu in malo po cesti.
Ostal sem brez zadnjih zavor.Tole ne bo šlo dolgo, sem vedel, vendar, kaj naj storim, v temi, sredi dežja, gozda v nikjerovi deželi. NIČ! Pogum velja, in moram reči, da je šlo precej dobro, do debele korenine, ki je ležala čez celo pot. Salto mortale.
Hotel sem se pobrati, pa se nisem mogel znebiti kolesa.Ivan pred mano, Robi za menoj, sam pa v blatu.Spet na nogah. Levo koleno boli, desna golen peče, na čelu buška od lampe, ki k sreči še vedno dela, vendar je glavni udarec v glavo prestregla čelada, na kateri je ostala lepa udrtina za spomin, na Semjulovo korenino po Robiju. Od tu naprej smo resnejše spuste skozi gozd raje pešačili, saj so tudi njima zavore delale precej težav.
Ivan je vlogo vodje opravil brezhibno in niti enkrat nismo zašli, prev neverjeten podvig v teh razmerah. Še spust po blatnem žlebu, ki je bil blatno plazovit potok, cesta spodaj in luči Dravograda. V spustu proti mestu, sem skoraj iztrošil tudi prednjo zavoro. Na avtobusni Dravograda sem ostal z napol delujočo prednjo premzo, poškodovanim kolenom, buško, odrgnino na goleni, s popolnoma mokro opremo, ne vso, kapa v nahrbtniku pod anorakom, dana še posebej v vrečko, je ostala suha.
Odločitev je bila enostavna. Zavore so jo samo olajšale.
»Halo draga, pecikel je fuč, js sm razbit, prid po mene!« malo dramatizacije bo prej tukaj.
Ivan ter Robi sta natovorila kolesa v bus do Radelj, naprej pa odkolesarila, kar sem malo pred Selnico občutil kot slabo vest, ko sem se peljal mimo njiju.
Kaj naj še rečem, meni je blo super, čeprav si tega razumsko ne znam razložiti. Nemogoči pogoji in napor, vendar sem takoj za ponovitev, le servis na kolesu naj bo prej narejen, na meni je že v teku.

[tek_v_snegu]

:) Semjul,

Niè slabe vesti.

Èaka nas še zakljuèek te iste naloge. Zdaj vemo kako zna biti pa nam bo naslednjiè še lepše. Jaz se še nikdar nisem tako fajn imel v blatu in vodi .
Sigurno so pomagale maline in družba .

[zvone]

Bravo Ivan, Semjul in Robi!

Hvala za poročilo. Te res prevzame. Še malo, pa bom tudi jaz vstopil v trgovino s kolesi ....

Lep dan še naprej! Zvone