Koza napisal/-a:Trikrat na teden tečem po mraku, s kiklco spodaj brez, včasih zgoraj brez, pa me nihče noče vreči v travo. Zakaj naj sploh še tečem?Kje to tečeš...


Koza napisal/-a:Trikrat na teden tečem po mraku, s kiklco spodaj brez, včasih zgoraj brez, pa me nihče noče vreči v travo. Zakaj naj sploh še tečem?
klarč napisal/-a:
Naj že takoj razložim, da ne želim povročati nobene panike ampak samo v vednost, da previdnost ni odveč...
Prijateljica je tekla po PSTju smer Koseze-Brdnikova (to je ta cesta, ki se priključi na Večno pot in seka PST pred bio faxom) ob 18:30 (PST polna mamic, tekačev, sprehajalcev,...). Mimo ji priteče punca, vsa prestrašena in jo opozori, da je tam pri mostičku čez Glinščico en čudn blond tip, ki ji je zaprl pot in jo hotel zvlečt v tisti majhen gozdiček ki je zraven. Prijateljičin sedmi čut in prestrašen obraz dekleta jo pripravi do tega da ob poti pobere dva kamna (tisto nekaj, ko ti reče da je to dobr).
Kolegica zavije s PSTja na Brdnikovo proti semaforju na Brdo. Po nekaj korakih opazi, da ji sledi blond fant. Nadaljuje s hojo in si misli, pač še en tekač, me bo že prehitel ter hodi naprej. On za njo. Ona na drugo stran ceste, on tudi. Nakar jo dohiti in v sekundi, ko ni bilo nobenega avta in mimoidočega, jo pahne v jarek (saj veste, da je na obeh straneh te ceste jarek, naprej pa travnik). Potem sledi borba z norcem, kričanje, udarci,... in hvala bogu ji uspe s kamnom, ki ji je še ostal v roki tega tipa udarit v ramo, ga spravit s sebe in pobegnit.
Na policijski postaji je skušala identificirati napadalca s pomočjo fotografij moških, ki so osumljeni spolnih napadov (pa še to... teh fotografij je bilo nekaj več kot 350!!!) No, žal ga ni bilo v ,,albumu,, tako da je spisek izpirjencev spet daljši!
Lubice moje, bodite mal previdne, ker očitno ni odveč. Norci so povsod!
NaceM napisal/-a:Atletika je najboljša borilna veščina.. Eno na napajalnik in črta...
Lahko je mojster ne vem česa in ima črne zokne 15 dan, pa mu ne bo pomagalo, če te ne dobi,.
Bajsi napisal/-a:Helou!
Ko sem služil vojaški rok v rajnki JLA sem ugotovil, da so nas bolj kot ubijati, učili kako se braniti in preživeti.
Nekaj podobnega je s tečaji samoobrambe. Sicer te naučijo kako se fizično ubraniti pred napadalci, bolj pa je poudarek na tem, da ti vlijejo dovolj samozavesti in pa, da se znaš v situaciji preudarno umakniti, če se ji seveda prej nisi mogel izogniti. Če misliš, da so taki dogodki v tvojem okolju dovolj pogosti in se znajo še dogajati tudi tebi, se le udeleži kakega tečaja samoobrambe.
Da bi se šli braniti tako, da bi nekoga pri tem še dobro pretepli pa tudi ne gre, saj je v tej silni "demokraciji", ki jo uživamo pač tako, da lahko na koncu kratko potegnemo ravno mi. Pred leti je bil primer, ko je v Nemčiji neka gospa, ko je bila napadena s poskusom posilstva, napadalca malo preveč obdelala. Tip jo je tožil in dokazal prekomerni silobran. Ženska je odštela precej mastnih denarcev, tedanjih "orlov", da ne govorimo o tem, da se je kar nekaj časa vlačila po sodiščih in živela samo za to, da bi se izmazala iz godlje.
Psihologija strahu je ta, da je strah ponavadi neozdravljiv. Zato je potrebno, da se ga naučimo obvladovati. Če se ga naučimo obvladovati, se lažje izognemo priložnostim, da nas tisto česar se bojimo zopet prizadane.
Torej, ker si sedaj preveč izkusil "batine" brez vzroka, te je seveda strah. Da pa se boš naslednjič izognil podobnim situacijam pa ti predlagam naslednje:
- izbiraj poti, seveda v okviru možnosti, ki vodijo po osvetljenih in dovolj javnih površinah; v glavnem tam kjer se zadržuje dosti ljudi,
- oči imej na pecljih! Opazuj okolico, poskušaj presoditi že dosti vnaprej, ali skupina fantov,ali pa samo eden, ki brezdeljno postopa, ali prihaja tebi nasproti, deluje nevarno. Če ne moreš presoditi ali, če si presodil, da so nevarni se enostavno obrni in nadaljuj pot v drugi smeri,
- poskušaj hoditi v skupini prijateljev, v glavnem, da vas je čim več. Vendar se ne zanašajte na svojo številčnost, še vedno se ravnajte po zgornjih dveh točkah.
Mogoče je zgoraj našteto zametek histerije, vendar je življenje tako, da moramo biti previdni povsod. In, ko se takih postopkov naučiš, da ti brez razmišljanja preidejo v kri, je taka previdnost podobna previdnosti prenašanja piskra polnega vrele vode.
Če pa boš zopet padel v nemilost takega dogodka:
- poskušaj se postaviti tako, da nimaš nikogar za svojim hrbtom
- poskušaj ugotoviti kdo je "kolovodja" in ga glej v oči
- bodi prijazen in, naj se sliši še tako čudno, ponižen
- govori glasno in razločno, mogoče bo kdo od mimoidočih zaznal tvojo stisko in ti poskušal pomagati
- ne pametuj in ne jezikaj
- poskušaj pogovor napeljati na temo, ki jih mogoče zanima; npr. kaj trenirajo, ali se ukvarjajo s kakšnim borilnim športom, delaj se, da te njihovo življenje zanima, jim potrjuj v njihovem belebetanju, to jim ponavadi že vlije zadosti "pomembnosti" in ščasoma pozabijo, da so te hoteli pretepsti. S tem pridobivaš čas, da uspeš pobegniti in sicer:
- ves čas presojaj kako jo boš najlažje popihal; torej delaj načrt kako in predvsem kje jo boš ucvrl. Pot pobega naj bo na čim bolj javno mesto. Ne v temne ulice ali hodnike hiš. Če te pri pobegu ovira torba, jo poskušaj odvreči. Zato nikoli ne nosi v torbi karkoli takega, kar bi te uspelo identificirati (denarnica, mobitel, mesečna vozovnica,..)
- napadalce opazuj in si jih poskušaj zapomniti; tudi, če se ti ne bo nič zgodilo, dogodek obvezno prijavi policiji
- vem, da ti bo srce hotelo skočiti iz prsnega koša, vendar poskušaj ohraniti mirno kri
- vem, da je lažje govoriti, kot narediti, vendar, če se te vseeno lotijo, zavaruj si vitalne dele, z rokami pokrij glavo in trebuh, malo se pripogni in poskušaj se obdržati na nogah. Ponavadi se taki frajerji ustrašijo človeka, ki se je uspel obdržati na nogah in zelo hitro odnehajo. Če padeš na tla jim je neizmeren užitek z brcami obdelovati na tleh ležečega nemočnega človeka.
Vse to govorijo lastne izkušnje.
Kar pa sem napisal v svojem prvem prispevku, pa drži. Če jih uspeš prepoznati, se javi.
Pies: In mimogrede, kar 7 prometnih nesreč, od katerih sem bil kriv le za eno (pa še ta je bila zaradi živali) me je prepričalo, da sem se naučil opazovati tudi promet. Opazujem vsaj avto pred avtom, ki vozi pred mano. Ko se prižgejo zavorne luči, vem, da bo zaviral tudi tisti pred mano. Zato neizmerno sovražim tiste, ki imajo močno zatemnjena stekla, tovornjak ali kombi so nujno zlo. Na avtocesti vedno opazujem avtomobile, ki jih nameravam prehitevati in, ko jih prehitevam. Iz načina vožnje jih dostikrat pogruntam kaj lahko od njih pričakujem; tudi nepričakovane skoke na prehitevalni pas.
Vsi, ki pa se vozijo z mano vedo, da sem precej dolgočasen voznik, zelo nerad se pogovarjam. Zame je vožnja resno delo in ne nekaj kjer se lahko tudi malo sprostiš in misliš na vse mogoče razen na vožnjo.
Ste se kdaj vprašali zakaj v več primerih preživijo vozniki!? Zato, ker se sovozniki ponavadi ne brigajo za promet in prepozno zaznajo trenutek, ki vodi v neizogibno nesrečo. Voznik pa nesrečo prepozna in telo pripravi za trk; nekako se napne oz. otrdi.
Zato se naučite opazovati svet okoli sebe, naučili se boste prepoznavati raznovrstne nevarnosti, tudi take, da se boste uspešno uspeli ubraniti želje po hitrem zaslužku v stilu "Catch The Cash"!
Koza napisal/-a:Trikrat na teden tečem po mraku, s kiklco spodaj brez, včasih zgoraj brez, pa me nihče noče vreči v travo. Zakaj naj sploh še tečem?
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA