Zadnje novičke

[Fotr]

Fotr, ti le glej, da ne boš zdaj z rolerji iskal in iskal in iskal.....

Ja, imaš prav Tadej, lahko še kakšen heksenšus staknem! Ko sem ravno pri heksenšusu, me je zanimalo, kako se to reče po slovensko.
V slovarju tujk in medicinskem slovarju je heksenšus mišični usek, latinsko je to tortikolis, kar pomeni enostranska spastična zakrčenost vratnih mišic, drugače pa se reče še caput obstipum, kar pomeni nazaj nagnjena glava, čeprav je pri heksenšusu glava največkrat postrani, na levo ali na desno. Stari ljudje pa so rekli:"Nekaj me je zaštihalo v vratu!"

PS: Če pa jo slučajno najdeš, pa jo zadrži za sebe, ker veš, da se "babe pa avta" ne posoja.

Saj me najbolj skrbi, da bi jo našel, potem bi pa rekla:"Fotr, kva pa se napenjaš...!"

[primus]

Fotr, pustmo se presenetit, morda se pa sama javi na forum.

Hm, ampak kje bomo potem vsi skupaj našli zadosti rdečih mravelj za protistrup !
Težko bomo namreč laufat s trdim.
Vratom, da ne bo pomote...



primus

[Fotr]

V sobotah je po programu vadbe za Poletovo skupino na vrsti dolgotrajen tek 60 do 65 minut to je 10 do 11 km pri 60 – 70 % hitrosti VO2max in stretching 10 minut. Vsak drugi teden povečamo dolžino teka za 6 minut in 1 km, cilj pa je, da do konca avgusta pridemo na 85 minut teka in 14 do 15 km dolžine. Tako sem v soboto že navsezgodaj pogledoval kam naj grem na tek, na koncu pa sem se odločil za Krmo. Obetal se je lep in vroč dan, v Krmi pa sonce še ni prodrlo v dolino, skrivalo se je za Debelo pečjo in ostenjem Draških vrhov. Avto sem parkiral na parkirišču pred Pocarjevo domačijo in se podal na počasen tek proti Krmi. Cesta je precej široka, prevozna tudi za avtomobile in se ves čas nalahno vzpenja. Hladen jutranji zrak je deloval zelo poživljajoče. Rosa na drevesih in na travnikih pa je dodajala ozračju še svežino in vlažnost. Počasi sem tekel navzgor in vedno bolj me je prijemalo, da bi pospešil, saj so bili ustvarjeni najboljši pogoji za užitek v teku. Vendar sem se spomnil opozoril dr. Škofa, ki pravi, da številni tekači, od začetnikov do dobro treniranih, zelo pogosto trenirajo pri večji hitrosti kot bi bilo treba. Aerobni trening pri stalni previsoki intenzivnosti ne bo omogočil temeljnih bioloških prilagoditev, ki so za povečanje vzdržljivosti, nadaljnji trening in pripravo potrebne. Nasprotno: nestrpneži pogosto zaidejo v kronično utrujenost, poškodbe, celo izčrpanost. To se zgodi, ker ne dovolijo organizmu, da bi si opomogel (obnova glikogenskih rezerv, elektrolitskega ravnovesja itd.) od prepogostih prezahtevnih obremenitev. Za njih je značilen energijski primanjkljaj, pravi dr. Škof. Nisem pa hotel teči prepočasi, čeprav se je cesta vzpenjala, kajti prepočasen tek ima tudi majhen učinek na vzdržljivost ali pa je sploh nima. Tekel sem v območju aerobnega treninga s srčnim utripom med 110 in 125 udarci in krasno je bilo teči v svežem jutru in zelenem okolju v dolini Krme proti Zasipski planini. V tamkajšnjem planinskem domu v Kovinarski koči, je bilo še vse mirno, le oskrbnica se je sprehajala okoli hiše. Čas je hitro mineval, pritekel sem do kovinske zapornice, kjer se konča prevoz z avtomobili. Na parkirnem prostoru je bilo polno avtomobilov, kar pomeni, da so se planinci tja pripeljali že prejšnji dan ali v soboto zgodaj zjutraj in odšli v gore, kjer bo zagotovo lepo v prvem zares lepem in toplem letošnjem poletnem dnevu. Tekel sem še naprej, do druge zapornice in še naprej, dokler ni izza škrbine na obronku pokukalo sonce s snopom žarkov in kot svetlobni reflektor osvetlilo krog v premeru kakšnih 10 m. V tem krogu je bila ravno travnata jasa z rosno travo, na njej tu in tam nekaj kamenja in ob robu dišeča drevesa. Prenehal sem teči, vstopil v svetlobni krog in počutil sem se kot v cirkuški areni, obsijan namesto z reflektorjem z jutranjim soncem izza obronkov Pokljuke. V tem svetlobnem krogu je bilo toplo in počutil sem se zares enkratno. Počasi sem začel z razgibavanjem, snop žarkov me je grel, udje in telo se je upogibalo kar samo od sebe, razgibavanje in telovadba sta delovala na telo kot afrodiziak. Jasa obsijana s soncem, lesketajoči kristali na tleh in drevesih, ki jih je obsijal ozek sončni pramen, ves ta ambient obdan z dišečimi iglavci, širši prostor pa zaprt z ostenjem Rjavine in Tosca, na jasi pa Fotr v akciji razgibavanja telesa in vsrkavanja čistega zraka, navlaženega z zgodnjo planinsko roso, ki je pritekla iz rastlinskih žil zdravilnih trav in dreves v dolini Julijskih Alp. Počutil sem se kot na novo rojen, kot bi mladost prihajala v telo, kot bi pil živo vodo kot bi dihal čarobni zrak. Če bi bila prisotna še kakšna Eva, bi dejal, da sem v raju. Sonce se je pomaknilo naprej in se skrilo v večjo vzpetino na obronku. Svetlobni stožec je ugasnil, prenehal sem z razgibavanjem, se obrnil in tekel sem nazaj. Kar samo me je gnalo navzdol, bil sem poln moči in mimogrede sem bil na izhodiščnem mestu. Narava se je prebujala, slišalo se je ptičje petje, živali na paši so se oglašale z raznoterimi glasovi. Med njimi so bile seveda najglasnejše krave. Tako se je končal zares prekrasen sobotni jutranji tek v naravi. Razgibavanja v svetlobnem stožcu na koncu alpske doline ne bom nikoli pozabil.

[primus]

Lepo. Res lepo.

Me spominja na moji izkušnji, ko sem enkrat tekel ob mavrici , enkrat pa ponoči ob zvezdnih utrinkih .
Varno spravljeno v 'škatlici'. :D

primus

[miro]

Spomnil sem se nekega teka , ko sem bil na morju in sem vsako jutro odšel teč , da se napolnim z energijo. tako tečem po stezi v gozdičku nedaleč od morja , ko mi je pot prekrižala kača. Zdela se mi je gromozanska - resničo je dila dolga kakšen meter meni pa se je zdela vsaj še enkrat daljša in bolj debela , kot je bila v resnici.
V trenutku sem okamenel jo počakal , da je prečkala pot , potem pa s strahom nadaljeval tek.
Nato sem vsako jutro ko sem tekel tam mimo s strahom gledal kdaj jo bom zopet videl in nič kaj prijetno mi ni bilo pri duši.
Zato je včasih pred strečingom , kje na toplem soncu dobro preveriti , če se kje ne skriva kakšno presenečenje.
Jaz sem se takrat spomnil vseh pravljic o kači - kako hodijo pit mleko k kravam ,kako se jim ovijejo okoli noge in sesajo mleko ,da zlezejo dojenčkom v usta , ker dišijo po mleku in še veliko podobnih traparij.
Veselja do teka pa mi vseeno ni vzelo!
Lp
Miro

[Fotr]

V ponedeljkih je po programu enakomeren tek 35 do 50 minut dolžine od 6 do 8 km z bazično aerobno hitrostjo teka 70 % VO2max, nato pa stretching in vaje za moč mišic trupa in nog. Ker je v Spodnji Radovni cesta večidel na soncu in se obilno praši, sem tokrat raje odšel na cesto v Srednji in Zgornji Radovni, kjer je cesta skoraj celo traso v senci med drevesi. Zaradi vročega dne je bilo to še dodatno ugodno, čeprav imam rad tople poletne dni. Parkiral sem pri spomeniku pri 7 km oznaki in tekel navzgor proti Krmi. Cesta se ves čas zelo narahlo vzpenja, tako da klanca skoraj ni opaziti in sem ta vzponček kar malo podcenjeval. Kakšen kilometer pri oznaki 9 km na cesti ni bilo sence in ob 11. uri dopoldne mi je sonce kar močno pribijalo na glavo in telo. Kljub temu sem z lahkoto pritekel do križišča, kjer se cesta odcepi v Krmo. Ustavil sem se, napravil razgibalne vaje in začel teči nazaj. Sedaj se je cesta rahlo spuščala in lahko sem bolj pospešil, brez da bi srčni utrip narasel preko aerobne baze. Sonce je bilo vedno močnejše in sam sebi sem obljubil, da bom naslednjič nesel s sabo bidon vode. Znojil sem se kot bi bil pod tušem in vedno bolj je primanjkovalo vode v telesu. Rešil me je studenček med 9. in 10. kilometrom, ki izvira izpod Kleka na Pokljuki. Izvir je originalen, saj je narejen tako, kot bi voda tekla iz drevesa, pipa pa je veja na deblu. Napil sem se vode iz mrzlega izvira in postal sem kot prerojen. Ne vem ali je voda tako čudežno delovala name, ker se je telo že bližalo dehidraciji ali pa je ta voda čudodelna. Kakorkoli, obljubil sem si, da bom drugič prišel z ducatom plastenk in jih napolnil z vodo iz tega izvira. Do izhodiščnega mesta je bilo potem teči z lahkoto, saj sem se moral premagati, da sem nehal. Po nekaj vajah za moč je bil današnji tek zaključen.

[miro]

Fotr , ne se vedno zanašati na ta studenček.
Enkrat sem tekel iz Bleda domov v Mojstrano , ravno tako v vročini , pa je bil presušen, kar me je zelo razžalostilo , kaj sem mogel , tekel sem naprej malo bolj dehidriran.
Lp
Miro

[Dule]

Fotr , ne se vedno zanašati na ta studenček.
Enkrat sem tekel iz Bleda domov v Mojstrano , ravno tako v vročini , pa je bil presušen, kar me je zelo razžalostilo , kaj sem mogel , tekel sem naprej malo bolj dehidriran.
Lp
Miro

Ja v tej vročini je potrebno paziti na dehidracijo. Sam sem bil včeraj brez tekočine na treningu na Šmarni gori in na poti domov, me je naenkrat "zažejalo" tako močno, da nisem mogel več teči in sem moral nato pešačiti do doma.. Doma pa spil liter vode na eks..

[Lučko]

Hoj forumci. Tudi jaz sem včeraj dehidriral, pregorel in končno tekaško crknil. Naj pojasnim. Včeraj sem bil zmenjen z Darkom ob 18 uri pri kozolčku v Tivoli (dpop fino sme nategnu , Petrca ti bo pa glavo odšrufala zaradi enemona ) in kot je znano ga ni bilo, jaz pa sem se pridružil Poletovi ekipi na treningu. Bili smo štirje tekači, ki nas je dr. Škof določil za 45 min. tek, s tem, da odtečemo tudi hitrejše odcepe proge. No začeli smo v hrib lagodno, spust proti Mostecu lagodno, no prišel je čas za malo hitrejši tempo mimo živalskega vrta. Še z enim Poletovcem (oprosti sem pozabil ime) po nekaj sto metrih ugotoviva, da tečeva sama, ugotoviva, da pojma nimava, kje bova prišla, kam morava teč, ugotoviva, da sva se izgubila. Tako midva lutava po vznožju Rožnika, žeja naju že močno muči, vode nikjer, kolega mi predlaga, da greva nazaj na vrh Rožnika, kao, da ve pot na vrh in potem z vrha nazaj v Tivoli. No na vzponu pa se začne moja kalvarija: žeja za umret, ustnice bele lepljive, grlo suho kot »prah« in končno TILT, crknu, 300 m pred cerkvijo na Rožniku. Kolegu predlagam, če zmore naj gre sam naprej, jaz pa sem se na vrh odpravil peš in začel spraševati ljudi, kako naj čim prej pridem v dolino. Ko po eni uri končno pridem (malo tekel, veliko hodil) v Tivoli, sem lahko samo izdavil: ima kdo vodo? Ponudi mi jo Taša. Taša hvala, rešila si mi življenje.
No, z dehidracijo pa nisem/nismo imeli problema na ANA-LIZI , ki je sledila po moji kalvariji na Rožniku. Konec koncev, vseeno je blo fajn!
PS
Dpop, pazi se Petrce, ti bo glavo odšraufala, ti jo bo, ja !

[Mutasti]

Ejga, Lučko, nisva poti zgrešila, samo mal naokol sva šla !!!
Žal sem iz Moravč, imamo samo eno cesto in ne moreš n'č zgrešit.

Ja, res je bilo vroče, do doma sem izpraznil bidon, potem pa še do enih zjutraj hodil "tankat". Zanima me, kaj ostali uporabljate - vodo, napitke...
Jaz večinoma pijem Isostar, kupil cem tudi izotonik od Cambridgea - je boljši, ampak precej dražji. Sama voda mi ne ustreza, po teh praških me pa želodec boli. Vaše izkušnje?

[Nataša]

Fotr!! dobr, VO2 max pa to, sej vse lepo in prav, ampak ko berem tele tvoje sanjarije, se mi nekak zdi, da boš kmalu v tistem stadiju, ko si boš nabavu rdečga poršeja in debel zlat lanac in kubanske cigare pa jahto in boš s taistim poršejem in taisto jahto preganju klaudije šifrerke po cestah in oceanih tega sveta. ali se morda motim in je vseeno Mama ta glavna v tvojem srčecu in domači vrt najlepša oaza???

pa si se že pofarbu na blond? je fajn, veš! odkar sem blond, v službi samo kuham kavo, pa še to se jim zdi, da mi nalagajo preveč dela...

[dpop]

(dpop fino sme nategnu , Petrca ti bo pa glavo odšrufala zaradi enemona )
Dpop, pazi se Petrce, ti bo glavo odšraufala, ti jo bo, ja !

Ej, sori... ko sva se nazadnje "okvirno" menila, sem mislil da je
to mišljeno jeseni... pa še tvoja Tjaša je razlagala da ne bo hodila
v tej vročini na treninge... pa tudi... moja gospa so bili popoldne
v službi in sem bil nekako "imobiliziran"... sem moral zvečer
ob 20:00 iti na stadion ŽAK pa narest 20 krogov po tartanu
pri 33 stopinjah... zato da je lahko moja "tamala" zganjala
pi..darije na travi znotraj kroga... tako sem bil "baby-sitter"...
oziroma "baby-runner" vsaj tiste pol ure

Lučko, se ponižno opravičujem... naslednjič ko se vidimo
bom dal hlače dol in nastavil rit... mislim, da me našeškaš...
da ne bo zdej kakšnih "insinuacij"...

Resno... Lučko, drugič mi prej "mejlej" ali pa "prajvet"
pošlji kje in kdaj... OK? (Še enkrat.. SORI)


P.S. Petrca... ti pa dobiš naslednjič dvojno porcijo enemona...
in to z mašn'co...

[Barb]

Tudi jaz sem včeraj dehidriral, pregorel in končno tekaško crknil.
... žeja za umret, ustnice bele lepljive, grlo suho kot »prah« in končno TILT,

Bogi moj zajček.
Če bi pa to vedla,kaj se dogaja,bi te pa tokoj pršla isklat-pa čeprav zlo težko,glede na mojo bolečino.

A veš,ko sem ti zadnjič,jst pravla,se spomneš,a ne,.....da jst zdej skos s flaško tečem.

Tud piščančki kdaj več vemo od kokoške-oh,oprostite,petelinčka
Noja, sej priznam,mene je tud en drug petelinček tega nauču

[5rca]

P.S. Petrca... ti pa dobiš naslednjič dvojno porcijo enemona...
in to z mašn'co...

LUČKO!!!!!!
as prebrau???
dve vrečki dobim

[nada]

Absolutno Barb, flaška je zakon v tej vročini , drugače se pa jaz izognem temu soncu (moja letošnja pogruntavščina) tako, da krožim po Slovanu že pred sedmo zjutraj, pa en kup flašk vode mam' v rezervi, pol pa vsa mokra direkt v službo - so vsi šefi na dopustu.
Ampak po pravici tole vrtenje v krogu ni za mene (sem s kmetov doma in navajena hoste) .
Ampak kakšni fejst atleti s svojimi trenerji pa prijadrajo in si med tekom tudi jaz kot bi rekel Aleš "oči spočijem" , pa takoj pozabim kolk' krogov naj bi še naredila .