Hoj,
včeraj je zazvonila budilka ob 6.00 in pomislim: v službo je treba... Potem mi pa Igor reče, ne, danes imava Sladkih šest.

Jaz pa, kakšnih šest! Kakšnih Sladkih! Ha-ha dobro so nas organizatorji nahecali: SLADKIH šest. Sem se že videla, kako šest ur čakam vsa znaveličana in bleda in bolj utrujena kot vsi skupaj, ki ste tekli.

Grem pa raje v službo!
Ob 9.00 smo bili že tam, jaz, Razy in Classics, pa si mislim: ja, kje pa imate tukaj kakšen shoping center! Saj ti nisi normalna, šet ur boš stala tukaj na dežju in delila gele.
Še dobro, da bom vsaj 1 uro sodnica, pomislim.
Ob 10.00 štart. In se je začelo...
Maša se je odločila, da bo uživala.

Iz avta je potegnila vrečo in armafleks, dve trač reviji, dežnik in smo si naredile prijetno sedišče ob progi. Potem je še prižgala radio in glasba je zaigrala. Jaz sem se vrgla v branje trač revije (ne me vprašat, kaj sem prebrala

), pa je šla ura naokoli in so me že klicali za sodnico.
Dvakrat sem spremljala tudi Razyja in pretekla 10 km, malo sem imela slabo vest, ker tekačem odžiram sladice, njami, potem sem še enkrat sodila in evo nas na analizi vsi evforični, zadovoljni in presenečeni, nad tem, kaj nekateri zmoremo (zmorete).
In tako se je dan prevesil počasi v Ultra Super Mega prijeten dan, ki je ostal nepozaben.
Res je bilo super, sploh hvala Vremenu in družini za tako dobro idejo in organizacijo.
Uživajte. Sončka