No, pa smo odpravili še en dober trening. Opazno je bilo, da smo v nedeljo vsi tekli in so bile noge še malo težke, a proti koncu vedno lažje in zato tudi hitrejše.
Nikakor se ne morem načuditi in občudovati lonely-jevo voljo po teku in tekaškem napredku. Je tudi nepresahljiv vir informacij, podatkov, znanja,..
Tudi riba me iz teka v tek preseneča z njeno vztrajnostjo in željo po napredovanju. Brez nje si že težko predstavljam teči sproščeno v pogovornem tempu in zanimivih debatah (predvsem tekaških, a tudi o "domačih nalogah" in podobnih stvareh, ki nam lepšajo in lajšajo vsakdanje življenje).
Na koncu (čeprav bi moral po kronološkem in verjetno pomembnostnem vrstnem redu) bi rad omenil, da se je na Obali mudila tudi aisha, ki je čakanje na dragega (prikolesaril je v Koper iz Gorice -

) izkoristila za tek v moji družbi. Malo sva "hribčkala" in imela čudovit razgled z hriba pri Gažonu. Po poti nazaj v Koper pa je uživala v morskih "aromah" (ta morski zrak učinkuje res neverjetno). Natekla sva kar dobrih 16 km v, bi rekel, "spomladanskem" tempu. Ujela sva še zadnje sončne žarke pred pooblačitvijo, ki nas je spremljala pri kasnejšem tekanju. Bil sem izredno zadovoljen, da sem se lahko pridružil aishi pri teku, in upam, da se nam bo še kakšen krat pridružila (Vabilo seveda velja za vse.).