Zadnje novičke

[BoštjanG]

Precej se nas je namnožilo, ki se bomo letos prvikrat spopadli z maratonsko razdaljo. Oboroženi smo karseda dobro; s polno malho treningov, s pisanimi tekaškimi copatki tudi, le še izkušenj nam je treba. In te nam boste stregli (tako vsaj upam) Vi, naši prekaljeni maratonski mački.
Slednji zatorej brž primešajte svoje napake, ki ste jih zagrešili, ko ste bili še tekaški zelenci, da nam bodo v svarilo! Dodajte še tri žlice nasvetov in vse skupaj mešajte tako dolgo, da bomo vsi minimaratončki dosledno razumeli kaj in kako nam je ravnati na LJ maratonu.
Pa hvala.

[mojA]

Nisem ravno maratonski maček, za seboj imam le lanskoletnega Ljubljanca, na katerega pa sem se pripravljala dve leti. Redni treningi, predvsem vzdržljivostni na dolge razdalje so predpogoj. S tem se znebiš strahu pred razdaljo. Paziti je treba na morebitne poškodbe, teči moraš zdrav in nepoškodovan. Na tekmi ne preizkušaj nič novega, vse napitke, gele, tekaško opremo, preizkusi na treningu. Teci s spoštovanjem do maratona, ne podcenjuj ga. Ne pretiravaj prvi krog. Teci ga zmerno, morebitno rezervo lahko pokuriš konec drugega kroga. Pazi na dehidracijo. Za prvi maraton je dovolj, da ga pretečeš. Tudi limit (mislim, da je pravšenj) , ki so ga letos postavili ni povsem brez veze. Če polmaratona ne pretečeš v 2,5 h mislim da nima smisla teči maraton, ker preveč izčrpaš svoje telo. Če imaš krizo si pomagaj z vizualizacijo, kako tečeš svoje sanje, kako tečeš skozi cilj.
Prepričaj prijatelje, da te bodo bodrili ob progi. Ko boš tekel mimo njih ne boš hotel izgledati kot crka pa tudi nekakšno moč bodo prelili nate. Navijači so perla !
Svoj prvi maraton sem pretekla resnično brez težav. Vendar sem tekla zmerno, kar nekaj rezerve sem še imela. Vdrugi krog sem šla neznansko zadovoljna, v glavi sem si ponavljala . tečem svoje sanje, končno tečeš pravi maraton, v ciljno ravnino sem šla z užitkom občutenja teka kljub utrujenosti in resnično uživala vsak meter. Noro! Le kaj bo letos, letos grem na čas. Verjetno bo to vse kaj drugega. Nekako se mi zdi, da bom šele letos videla kaj se to pravi, ne verjamem, da bo tako "nežnno" kot lansko leto. Kot da tudi mene čaka še en krst. Veselim se napotkov pravih maratonskih mačkov !

[Dule]

bom čisto kratek: prvi krog je dobro da greš kot da se ti fučka za rezultat, saj je drugi krog še dosti časa da pokažeš svojo moč, pri 35km pride kriza, težke noge in začneš razmišljat ali boš prišel do cilja, potem pa zadnja dva kilometra že kar finiširaš in razmišljaš o času, ki bi ga še rad ujel in nato cilj in veeeliko veselje ker si uspel

Sicer pa kaj ti to pravim, zame Boštjan si že stari tekaški maček

[mojA]

Veselim se napotkov pravih maratonskih mačkov !

Samo da obudim temo ! CicibANI čakamo!

[Matevz]

Napaka št. 1 (ponovljena na približno polovici maratonov in Ironmanov, ki sem se jih udeležil):
Precenjevanje svojih sposobnosti in/ali podleganje okolici (sotekačem) pri določanju tempa
Posledica: veliko trpljenje v drugi polovici in ustrezno velik positive splitting (za razliko od negative splittinga - hitrejše druge polovice od prve)
Dirko je treba razdelit na 3 dele:
Prvih 15km je treba iti popolnoma easy, kot na lahkotnem nedeljskem teku, pogovrni tempo, to v resnici sploh ni tekma tempo.
Drugih 15km počasi začneš malo sprtemljati, kako laufajo sotekači, ampak to še vedno ni tekma. Tempo naj bi bil podoben kot v prvih 15km, le občutek napora počasi raste.
Zadnjih 12km pa glede na stanje telesa poskušaš obržati tempo ali ga celo malo dvigniti, ampak v zelo majhnih prirastih. 5 sek/km se v trenutku zvišanja tempa ne zdi veliko, vendar pa za vzdrževanje 5 sek/km hitrejšega tempa potrebuješ kar precej energije in truda. Zato zelo pazljivo in počasi pospeševati (če sploh gre seveda).


Napaka št. 2 (jaz je nisem naredil, je pa še kar pogosta):
Eksperimentiranje z opremo in/ali prehrano - pitjem na tekmi
Posledica: žulji, odrgnine, črni nohti, nič nohtov , bruhanje, slabost...
Zaupam, da je eksperimentiranje z opremo dovolj redko, da bi predstavljalo resno nevarnost, predvsem s prehrano pa se marsikdo igra šele na dirki. Vnaprej (za LJ maraton to pomeni danes) si začrtaj strategijo pitja in prehranjevanja in jo streniraj na dolgih tekih. Koliko piti, kaj piti, morda kaj pojesti...
Tu je zelo veliko različnih pristopov, eni grejo samo na vodo, enim je enervit OK, jaz pa prisegam na 4 powergele (na 10, 18, 26, 34km) in pitje cca. 2/3 vode 1/3 enervita (oziroma drugega iso/energetskega napitka, ki ga dajejo na dirki).

[mare]

Še nasvet za ljubljanski maraton: ne zaupaj tipom z balončki. Lani je imel eden napisano 5:30 na km, pa je tekel prvih 5 km precej hitreje kot 5 na km

[vidkul]

Še nasvet za ljubljanski maraton: ne zaupaj tipom z balončki.

kakšni balonči?

lp Vid

[Miki]

Tudi jaz se sprašujem okol teh tipov z "balončki", torej so to nekakšni "pacemakerji" ... no, če ne tečejo tako kot je treba, zakaj sploh tam so?

[Lučko]

Organizator na nekaterih maratonih priskrbi »izkušene« maratonce, ki lahko tečejo v določenem tempu in s tem pridejo na cilj tudi v predvidenem času. Predvideni čas imajo napisan na hrbtu, da pa so med množico bolj vidni imajo pripete balone različnih barv. V praksi: tekač ima pripet moder balon, na hrbtu ima napisan čas 3:15:00, tečeš z njim in čas boš imel (okoli) 3:15:00. To je to o balončitu.
PS
Konec koncev so pa to samo ljudje, ki imajo lahko dober ali slab dan, tako kot mi!

[Miki]

Jap Lučko se strinjam, da so samo ljudje mojstri z balončki.

Jaz sem bom lotil maratona (in še to le polovice) "zelo na izi", važno da pridem do konca, tko da kakšnih zajcev ne bom rabil. Tako ali tako bo to moj uspeh, ker tekačim šele par mesecev. Glede na to, da si me videl v KG kako tečem, valjda razumeš o čem govorim

Imam pa eno drugo vprašanje s cicibanskega področja:
o čem razmišljate tistih nekaj ur ko tečete maraton?

Tekma je v glavi čist nekaj drugega kot trening (takrat razmišljam o svojih križih in težavah "normalnega življenja"). Jaz recimo po kranjskogorski desetki (ki je zelo kratka v primerjavi s kakšnim maratonom), nisem imel pojma o čem sem razmišljal tisto slabo uro ...

Kake dve do tri ure, pa je kar veliko časa za razmišljanje, ... s čem se torej ponadi kratkočasite stari maratonski mački?

Valjda ne gledate samo publiko okoli (a?) in se ukvarjate s časom, pijačo in jedačo ...

[And®ej]

Miki,

Predvsem mora biti zgodba dobra, pa boš še cilj zgrešil

[želva]

Precej je tudi pomembno, da zadnjih 10-14 dni ne delaš dolgih tekov, in zadnji vikend pred maratonom ne greš na dirko (tudi 10 k ne), ker v zadnjem tednu ne moreš več veliko natrenirati, čeprav te bo najbrž mikalo.
Osebno mislim, da si je pomembno zadati cilj v obliki rezultata, maraton kot tak ni tako naporen (je predvsem tekma in ne pustolovščina), da bi bil izziv priti do cilja, vsaj za mlajše, zdrave in pripravljene tekače ne.
(Razen če si slučajno Američan, ali pa je slučajno v tvojem kraju pomembno, da si pretekel maraton.)
Če pa ti čas ni pomemben ampak le užitek pri teku, mislim da si izbral napačno tekmo. Več užitka sigurno nudi SAM (če greš na 35 km od časa odštej cca. pol ure, ali pa cel krog po PST, za katerega utegneš porabiti
toliko kot za maraton)

LP Martin

[Lučko]

Zanimiva spletna stran, vsaj zame

[primus]

Mogoče komu pride prav moja izkušnja (napaka) z Lj. maratona, kjer sem imel krizo na km 23-26 in ne okrog km 30 kot sem pričakoval. Zakaj ?
Ko se bliža konec 1. kroga vsi okrog tebe pospešijo (za večino se bliža konec tekme), navijačev, muzke ipd. je čedalje več in te vse skupaj tako potegne, da si prehiter. Teh nekaj km po strogem centru mine kot blisk, vse je super, počutiš se dobro, najjači si.
Potem pa - bumf - praznina, vakuum. Nikjer nikogar, ne tekačev, ne gledalcev, sam gaziš po Večni, za katero nikoli več ne sprašuješ zakaj se tako imenuje... Teh nekaj km sem kar rabil (v glavi), da sem se navadil na te razmere in sem pri tempu potem tudi plačal 'paradiranje' po centru.
Torej - pozor na tempo pri km 19-23 !

Ja, pa še nekaj. Če ima kdo težave, da ga na začetku zebe, potem pa so mu cunje hitre odveč. Po izbrani 'garderobi' lahko oblečeš kakšno staro bombažno mikico čez, ki jo pred štratom ali pa po nekaj km, ko si že ogret, enostavno odvržeš (jasno v kakšen smetnjak). Sicer zgleda, da v nedeljo ne bo potrebe, pa vseeno.

primus

p.s.: just my two cents, kot pogosto pravijo nekateri med nami

[bozo]

Zgodbo na 23-26 km sem doživel tudi sam. Verjetno te skozi center res nekoliko povleče, šele na 21km pa opaziš, da si nenadoma ostal skoraj sam.