V zadnjem času se je pojavilo ogromno verzij presnojedstva in glej ga čudo

, večina izvira iz Amerike.
Ti noter tlačijo vse živo, od mesa do nekakšnih surovih testenin itd.
Stari presnojedski guruji (Walker, Shelton, Wandmaker, naš Kolar) se ob teh novih trendih lahko samo križajo, ali obračajo v grobu.
Ne bi posebej tule našteval zakaj( če koga zanima naj si prebere kaj iz njihove obsežne literature), vendar meso je prepovedano v kakršnikoli obliki. Po načelih presnojedstva je škodljivo za človeka in ni priporočljivo niti v presni obliki.
Tudi trave ne jemo, (na začudenje mnogih vsejedcev), pa je tudi presna. Ogromno stvari je presnih, a za ljudi neužitnih, strupenih, ali vsaj težko prebavljivih.
Presnojedstvo izhaja iz načel Higienizma in je samo ena od točk zdravega življenja. Tam so točno definirali kaj spada med presno hrano zdravo za človeka. Z vsem se ne strinjam, v večini pa se mi zdijo predpostavke kar dobro podprte. Na žalost je literatura samo v angleškem jeziku, če koga zanima pa mu lahko stvar posodim.
V enem stavku bi rekli: "Presna hrana primerna za človeka, je tista, ki ni bila obdelana s strani človeka (pršut odpade, a tudi vse fermentirano in olja), je privlačna vsem čutilom (surovo neobdelano meso se večini gabi) in se človek lahko samo z njo nasiti."
Ta zadnji pogoj izloči čebulo, česen in vse začimbe. Torej, kot mono obrok te mora nasititi do konca.
Pravo presnojedstvo (po Higienizmu) tudi ni 70%, kot tudi vegatarijanstvo ne more biti polovično, 70%, ali celo 99%. Ali si vegetarijanec, ali nisi.
Narobe pri vsej stvari s presnojedstvom je to, da so nekateri ljudje naredili iz tega religijo in so prav fanatični pristaši zdrave prehrane in smatrajo da je edino njihova pot prava pot.
Ker pa so tudi na tem področju mnenja različna, se je zato sedaj izoblikovalo več struj surove prehrane.
Eni zagovarjajo surovo meso, mleko in jajca, nekaterei trdijo da si presnojedec če si 70% ali več na surovi hrani, tretji trdijo da ne smeč jesti niti hladno stiskanega olivnega olja.
Kaj je pravilno, je tako kot vsaka stvar prepuščeno vsakemu posamezniku posebej in je tudi za vsakega človeka drugače. Na sebi moraš preiskusiti zadeve in videt kaj ti bolj ustreza (kot pri teku).
Tudi pri religiji marsikateri vernik trdi (na žalost nekateri tudi precej agresivno), da je le njegova prava.
Torej tudi pri prehrani ne more biti univerzalne prave poti. Če ti ustreza in se dobro počutiš, jej kar ti paše. Vsakdo pa se danes lahko pozanima kaj je zdravo in kaj manj. Najslabše je slepo zagovarjat svoj način in trditi, da se drugi motijo. Kaj pa če se motim jaz?
Skozi zgodovino se stalno popravljajo napake, skozi življenje se stalno učimo in popravljamo stare grehe.
Kot znanost ne more reči da je na koncu, tudi mi ne moremo trditi da obvladamo vse znanje s področja prehrane. Samo trudimo se razumeti.