Midve s Ksenijo sva si danes privoscili tekaski izlet v neznano. Zaceli sva v centru Zagorja in takoj pri savskem mostu ze zagrizli v hrib. Cisto dobro nama je slo do prve hise.

Tu se je pot razcepila na gor proti hisi in dol. Seveda sva sli po spodnji,

ki se je izkazala za napacno. Obrnili sva se, se vrnili do razcepa in ugotovili, da sta pri hisi najmanj dva psa. Bova midve nasli drugo pot. Kar nekaj casa sva lutali med Savi in zeleznisko progo, vmes sva jo hoteli mahniti kar ob progi, a na vendarle sklenili, da to ni ravno najbolj varno. Kaj si je strojevodja vlaka, ki je sel mimo ravno, ko sva zmedeni stali tik ob progi, mislil, niti nocem vedeti. Na koncu sva se odlocili, da greva kar v breg (milo receno). Vzpenjali sva se, ni ga hotelo biti konec, na koncu pa sva po vseh stirih le prisli na pot.
Na koncu sva srecno prispeli v Trbovlje in nadaljevali pot "cez Slacnik" proti Zagorju. Jaz sem se ze pod vrhom obrnila in sla domov v Trbovlje, Ksenija pa je nadaljevala pot v Zagorje. Moj Garmin je pokazal skupno razdaljo 13,3 km, Ksenjin pa, kolikor mi je znano, nekaj vec. O casu pa ne bi, ker sva sli "enega za duso" (in moc).

Aja, se to, hrib je tudi fotodokumentiran.
