Zadnje čase mi veliko časa jemljejo razne obveznosti, tako, da mi za tek (ob tem, da uživam tudi na kolesu) ostane bore malo časa. Tako kombiniram aktivnosti in iščem ukradene trenutke, ki so samo moji. Tak popoldne sem planirala tudi včeraj.
Pred časom sem postala lastnica novega kolesa. Ker trgovec (prodajalec) ni opravil prvega servisa sem ga na servis odpeljala sama. Tako je bilo včeraj kolo gotovo in v moji glavi se je porodila ideja, da združim prijetno s koristnim. Torej tek in kolo. Tako sem se malo po tretji uri popoldne odpravila na 20 km dolgo pot iz Polzele v Celje. Pot skoraj v celoti vodi po stezi ob Savinji. Do Vrbja jo pretečem že miže, od tam, pa do visečega mosta v Levcu tečem prvič. Po pretečenih 9 km me zbode v desni mečni mišici. Krč pomislim. Malo postanem in masiram. Nato poizkusim nadaljevat pot. Zmanjšam tempo a bolečina ne izgine. Stiskam zobe in tečem dalje. Ko ne gre več hodim a ugotovim, da je vseeno lažje, da v počasnem tempu tečem dalje. Ko zagledam viseči most v Levcu pomislim, da sem že skoraj v cilju. A groza kako se mi je vlekla tista že nič kolikokrat pretečena pot (sicer v obratni smeri). Ni in ni jo bilo konca. Čez mesto sem se vlekla že skoraj kot megla. Bolečina je bila resnično huda. Nato na servisu ugotovim, da so mi nekam zapravili števec za kolo. A to je že druga zgodba. Tistih 13 km na kolesu iz Celja proti Vojniku in naprej v hrib mi ni delalo problemov.
Problem in strah se v meni poraja danes, ko je bolečina še vedno prisotna. Upam lahko le, da je bolečina posledica krča in, da ni prišlo do poškodbe mišice, kajti to si najmanj želim.
lenči napisal/-a:Iiiiiiiii, danes sem se pa spet sprehajala po Rožniku
...kako je lepa trasa, v senčki, sem prav uživala, še posebej ob prijetni družbi....ponovimo, če bo vreme slabo

Se mi je zdelo, da bo tisti tvoj KROŽNIK v bistvu tek na Rožnik. Superca......