- 04 Mar 2013, 21:29
#300426
Tekel v soboto. Bilo izjemno. Prvi krog sem začel teči za enim gospodom, ki je pred sabo (v teku) potiskal otroški voziček. In sva šla. Za mene je bil tempo ravno prav, zanj verjetno nekoliko moteče. Ker pa sva med tekom srečevala mimoidoče pohodnike, sem se mu poskušal (za sledenje) oddolžiti vsaj s tem, da sem nekoliko bolj glasno opozoril na naju, da potrebujeva nekoliko več prostora. In tako sva tekla. Malo sva se izmenjevala (kdo teče prvi, kdo drugi) in prispela srečno v prvi krog. On je odnehal po prvem krogu, jaz pa po kozarcu čaja nadaljeval v drugi krog. Tudi drugi krog je šel lepo skozi. Sonce je toplo sijalo. Tekači, ki so me prehitevali, so mi s tem dajali vzpodbudo in tako pretekel drugi krog. Brez težav in s tem hkrati dosegel do sedaj mojo najdaljšo razdaljo. Zopet lonček čaja in gremo v tretji krog. Ne vem od kod sem pobral energijo, moč, željo ampak tudi tretji krog je šel dokaj lepo skozi. Ko sem prišel v cilj po tretjem krogu so bili občutki izjemni. Šele takrat sem se zavedal, da sem pretekl 18 km. Čas 2 uri in 12 minut. Za mene osebno, ki tekmujem zgolj sam s sabo in ki se učim od vas, naravnost izjemno. Aja ena malenkost. Začel teči septembra lani. Decembra zaradi praznikov, službenih obveznosti, predvsem pa bolezni zaključil s tekom in nadaljeval v mesecu februarju. In danes se počutim izjemno. No malo me boli glava ampak to je že druga zgodba... Jutri nadaljujem z večernim tekom. Upam, da pada kakih 8 do 10 km (hribovskih). Kolikor sem prebral lepo počasi, na easy, brez pretiravanja, da ne bo kakih nepotrebnih bolečin. Hvala vsem na forumu za vaše zapise ampak to je za mene nor občutek, sploh glede na to, da, če bi mi kdo pred septembrom lansko leto rekel, da bom tekel, bi se mu smejal...
LP
Poldy76

LP
Poldy76