- 16 Feb 2005, 09:14
#32426
Imam občutek, da se na delovnem mestu ne počutiš dobro, nisi siguren, preobremenjen si z delom. Če si perfekcionist še toliko težje. Morda vlada panično zavistno vzdušje, ker se vsi bojijo nečesa. Odpovedi, nazadovanja, morda gre podjetju vedno slabše. Vso zadevo še poslabšajo razni čenčači, prenaševalci pošt, opravljilci in napihovalci. Tek je krasen ventil, da to napetost spustiš iz sebe. Morda ti sodelavci zavidajo, ker tečeš. To kažejo na tak način, da te zbadajo…Te zadeve sem preizkusila na svoji koži (imam kar veliko izkušenje – jutri se priključim štiridesetletnikom). Ko mi tudi tek ni več pomagal (šla sem npr 2x po službi tečt, ker sem bila po prvem teku še vedno napeta, nervozna, živčna) sem zadevo ponovila. Preveč sem se sekirala, živcirala, čutila preveliko odgovornost – ko je bilo preveč sem zamenjala službo. In kot praviš – v takih razmerah so sodelavci CEPALI od kapi, vodstvo je bilo skrajno nečloveško in popolnoma nesposobno, kar se je kazalo vseh ravneh. Govorila sem s starejšimi od sebe, ki so bili v podjetju že leta. In kaj takega se ni nikoli dogajalo. Nikoli ni v kratkem času zbolelo toliko sodelavcev kot takrat, ko je vladalo ozračje, kot sem napisala zgoraj. Zato ti pravim: ne sekiraj in ne živciraj se, ker ni vredno. Žal so ljudje velikokrat podli, privoščljivi, opravljivi in hudobni in zaradi takih ljudi, se ni vredno sekirati. Ti ljudje se obračajo navadno kot vetrnice. Danes ti bodo lezli v rit, že jutri bodo tvoj sovražnik.
Mogoče je v podjetju celo vse Ok le ljudje so siti vsega in se potem začnejo med sabo gristi in delati paniko.
Vse to je stresno, zato pa: ostani zvest sebi, ne misli na infarkt, teci kot ti paše. Če pa čutiš, da je tek premalo, poizkusi še s kakšnimi drugimi prijetnimi stvarmi in se SPROSTI. Preberi kakšno knjigo, pojdi na sprehod , izogibaj se negativcem, jaz rada kaj narišem – to me tudi zelo sprosti, mogoče rad kaj »pošraufaš«, sigurno tudi tebe še kaj posebno veseli. – nekaj takega, da se vidi, da je nekaj narejeno. PA NE MISLI NA BOLEZNI IN SLABE STVARI – čaka te še 60 let ! In veliko se smej – za začetek se vsaj drži na smeh – podzavestno boš boljše volje
Ps: Je pa tako, da moramo tekači velikokrat kakšno požreti. Npr jaz venomer poslušam, kako bom svojega moža spravila v grob (44-letnik), ker ga preveč gonim. Veliko tečeva skupaj in vem, da je veliko boljši če teče (ima tudi grozno stresno službo). In bolj on goni mene - kaj goni, spodbujava se. Ti isti ljudje so v bistvu celo življenje nepremični, delijo bolne nasvete in opravljajo. Ko te vidijo ti čestitajo, bravo maratonca, ko se obrneš stran pa nož v hrbet. Marš ! Še pred poroko sva se zmenila, da si bova pustila tečt (nekatere žene menda svojim dedcem ne pustijo tečt - ok, če imaš kakšno srčno okvaro že, pa še tisto priporočajo kakšen zmeren tek ali hitrejši sprehod)
TEKAŠKI NASVETI MALO DRUGAČEhttps://tekaskinasveti.com/
