- 08 Jul 2014, 00:36
#328372
Živjo vsem in hvala za izraženo podporo 
Tekma: Ker sem jo zaključil na polovici po 60km/4.240vm bo tudi poročilo polovično
Letos sem se namesto za Lavaredo (Cortina) odločil za Bolzano, ker ga je na TF ponudil Migavc, in ker je tekma obetala lepe razglede v visokogorju, ki ga ne poznam. Spotoma bi pobral še 4KT za UTMB, ki vedno prav pridejo in paket bi bil čudovit. V mestu smo se na krasnem trgu Walther srečali vsi štirje Slovenci, stresli roke in nekaj besed ter imeli vsak svoje plane. Tudi neizrečene, jasno. Nekaj več časa sva preživela skupaj z Jan_janom pa čeprav sva stanovala precej narazen. Se pač toliko bolj poznava in lahko meljeva o teku in lajfu nekaj dlje časa 
Dejstvo, da je bilo za ultra razdaljo razpisanih 1000.štartnih mest in je bilo prijavljenih le cca.120 nama je govorilo, da je tekma ali zelo težka ali pa je pač šele druga izvedba in se zadeva šele razvija ter išče svoje mesto med tovrstnimi ultrami 
Samo Bog ve, zanj pa vemo koliko je zgovoren 
Počutila sva se dobro in tako sva tudi štartala v dobrem vzdušju navkljub padavinam (se tako pogovarja Bog?), ki so začele groziti že kakšne tri ure pred pokom pištole. Te malokaliberke se ne bi branil niti Eastwood medtem, ko je Morricone donel iz zvočnikov in najavljal skorajšnji začetek! Ja, ta možak...Ennio! Kdor je njemu te harmonije naložil v ušesa je tudi spoštovanja vreden model Prišel je tudi lanski zmagovalec, manjkal pa je tako najavljan Csaba Nemeth...škoda, saj bi bil dober konkurent za zmago.
Moj namen je bil čim hitreje opraviti s traso ter šele potem 4KT in uspešen zaključek. Tako sem tudi krenil. Na Rittnerhornu (19km) je čas 2:56:30 pomenil oz. nič mi ni pomenil, vedel sem, da je prehitro! Deževalo je »k' pr' norcih« in energija je odtekala hitreje kot v normalnih pogojih. V 6ih minutah stiskanja pod platnom sem zmetal vase nekaj juhe, pol banane in se spraševal, če sem prečil kabel z merjenjem časa?! Nisem ga.....Redarji so stali pod streho in tekmovalce, ki so ga zgrešili pošiljali nazaj za nekaj metrov, da so prečili mesto meritve!!! Halooo?? Ali ne bi nekdo z dežnikom stopil tja in usmerjal tekače, ki smo v dežju »zborbali« že 2.030vm in iskali zavetja na višini 2.260nm? Briga me....ni vredno. Meril, ni meril......pičim dalje. Menjava se veter, dež in občasno zatišje ter prečenje razlitih potokov, ki so šumeli od vsepovsod. Sledila je megla na 2.400nm in bil sem kar vesel, da sem tekel v grupi še štirih saj smo lažje sledili markirnim zastavicam in označbam na skalah. Postaja Totenkirchl (2.186nm) na 30km je pomenila odcep za tiste na krajši 66km trasi. Kar naenkrat sem se znašel v temi...čelke so se redčile, teren spuščal in prešel v pašnike napojene...kaj napojene, prepojene z vodo! Naslednje merjenje je bilo na Latzfonser Kreuzu (39km). Tempo je začel padati kar sem lahko razbral tudi iz današnjega pregledovanja vmesnih časov. Počutje ni bilo več dobro, okrepčevalnica slabo založena in po 8-ih minutah postanka sem šel dalje saj me je začelo tresti. Ko sem prišel do 50km in postaje Flaggerschartenhutte (2.480nm) sem že sprejemal odločitev o zaključku na Penser Jochu (60km) kjer sem dejansko pomirjen v sebi in sprijaznjen z odločitvijo najavil odstop ter počakal na prevoz v dolino. Zadnjih 10km sem dejansko izčrpan prehodil kot pohodnik ter precej temeljito analiziral dogodke. Za konec in piko na tja kamor paše sem še izpraznil želodec in vedel, da je odločitev pravilna. Prespal sem in ne obžalujem! Mislim, da sem celo potreboval nekaj takega. Šel sem v poden in ga dobil. Ker sem šel tja namenoma me nastala situacija v počutju pač ni presenetila. Slabo vreme, nobenih razgledov, tehnično izredno zahtevna trasa me tudi niso navdahnili. Več tega sem dobil naslednji dan, ko sva s Tanjo pri +30°C raziskovala Messnerjev muzej MMM Firmian. To pa je bilo vredno....100x vredno in lahko samo priporočam vsem, ki se boste znašli v Boznu zaradi ultre, Otzija ali česar drugega
Zaključek: Čestitam Janiju, Branetu in Dejanu za definitivno zelo težko prigaran vstop v cilj!!! Svaka čast fantje za vztrajnost in borbenost!! Odstopilo nas je kar med 45-50.....vi ste pa finišerji!!! Bravo!
Komaj čakam, da preberem vaša mnenja in občutke s te tekme.
Seveda se je zgodilo še marsikaj ampak naj se samo še zahvalim Tanji za podporo in lepe trenutke, ki sva jih preživela v teh dneh ter Janiju in Janji za kvalitetno druženje v nekaj skupnih urah, ki smo jih prebili v prestolnici Južno Tirolske. Hvala!
Tekma: Ker sem jo zaključil na polovici po 60km/4.240vm bo tudi poročilo polovično
Letos sem se namesto za Lavaredo (Cortina) odločil za Bolzano, ker ga je na TF ponudil Migavc, in ker je tekma obetala lepe razglede v visokogorju, ki ga ne poznam. Spotoma bi pobral še 4KT za UTMB, ki vedno prav pridejo in paket bi bil čudovit. V mestu smo se na krasnem trgu Walther srečali vsi štirje Slovenci, stresli roke in nekaj besed ter imeli vsak svoje plane. Tudi neizrečene, jasno. Nekaj več časa sva preživela skupaj z Jan_janom pa čeprav sva stanovala precej narazen. Se pač toliko bolj poznava in lahko meljeva o teku in lajfu nekaj dlje časa Dejstvo, da je bilo za ultra razdaljo razpisanih 1000.štartnih mest in je bilo prijavljenih le cca.120 nama je govorilo, da je tekma ali zelo težka ali pa je pač šele druga izvedba in se zadeva šele razvija ter išče svoje mesto med tovrstnimi ultrami Samo Bog ve, zanj pa vemo koliko je zgovoren Počutila sva se dobro in tako sva tudi štartala v dobrem vzdušju navkljub padavinam (se tako pogovarja Bog?), ki so začele groziti že kakšne tri ure pred pokom pištole. Te malokaliberke se ne bi branil niti Eastwood medtem, ko je Morricone donel iz zvočnikov in najavljal skorajšnji začetek! Ja, ta možak...Ennio! Kdor je njemu te harmonije naložil v ušesa je tudi spoštovanja vreden model
Prišel je tudi lanski zmagovalec, manjkal pa je tako najavljan Csaba Nemeth...škoda, saj bi bil dober konkurent za zmago.Moj namen je bil čim hitreje opraviti s traso ter šele potem 4KT in uspešen zaključek. Tako sem tudi krenil. Na Rittnerhornu (19km) je čas 2:56:30 pomenil oz. nič mi ni pomenil, vedel sem, da je prehitro! Deževalo je »k' pr' norcih« in energija je odtekala hitreje kot v normalnih pogojih. V 6ih minutah stiskanja pod platnom sem zmetal vase nekaj juhe, pol banane in se spraševal, če sem prečil kabel z merjenjem časa?! Nisem ga.....Redarji so stali pod streho in tekmovalce, ki so ga zgrešili pošiljali nazaj za nekaj metrov, da so prečili mesto meritve!!! Halooo?? Ali ne bi nekdo z dežnikom stopil tja in usmerjal tekače, ki smo v dežju »zborbali« že 2.030vm in iskali zavetja na višini 2.260nm? Briga me....ni vredno. Meril, ni meril......pičim dalje. Menjava se veter, dež in občasno zatišje ter prečenje razlitih potokov, ki so šumeli od vsepovsod. Sledila je megla na 2.400nm in bil sem kar vesel, da sem tekel v grupi še štirih saj smo lažje sledili markirnim zastavicam in označbam na skalah. Postaja Totenkirchl (2.186nm) na 30km je pomenila odcep za tiste na krajši 66km trasi. Kar naenkrat sem se znašel v temi...čelke so se redčile, teren spuščal in prešel v pašnike napojene...kaj napojene, prepojene z vodo! Naslednje merjenje je bilo na Latzfonser Kreuzu (39km). Tempo je začel padati kar sem lahko razbral tudi iz današnjega pregledovanja vmesnih časov. Počutje ni bilo več dobro, okrepčevalnica slabo založena in po 8-ih minutah postanka sem šel dalje saj me je začelo tresti. Ko sem prišel do 50km in postaje Flaggerschartenhutte (2.480nm) sem že sprejemal odločitev o zaključku na Penser Jochu (60km) kjer sem dejansko pomirjen v sebi in sprijaznjen z odločitvijo najavil odstop ter počakal na prevoz v dolino. Zadnjih 10km sem dejansko izčrpan prehodil kot pohodnik ter precej temeljito analiziral dogodke. Za konec in piko na tja kamor paše sem še izpraznil želodec in vedel, da je odločitev pravilna. Prespal sem in ne obžalujem! Mislim, da sem celo potreboval nekaj takega. Šel sem v poden in ga dobil. Ker sem šel tja namenoma me nastala situacija v počutju pač ni presenetila. Slabo vreme, nobenih razgledov, tehnično izredno zahtevna trasa me tudi niso navdahnili. Več tega sem dobil naslednji dan, ko sva s Tanjo pri +30°C raziskovala Messnerjev muzej MMM Firmian. To pa je bilo vredno....100x vredno in lahko samo priporočam vsem, ki se boste znašli v Boznu zaradi ultre, Otzija ali česar drugega
Zaključek: Čestitam Janiju, Branetu in Dejanu za definitivno zelo težko prigaran vstop v cilj!!! Svaka čast fantje za vztrajnost in borbenost!! Odstopilo nas je kar med 45-50.....vi ste pa finišerji!!! Bravo!
Komaj čakam, da preberem vaša mnenja in občutke s te tekme.
Seveda se je zgodilo še marsikaj ampak naj se samo še zahvalim Tanji za podporo in lepe trenutke, ki sva jih preživela v teh dneh ter Janiju in Janji za kvalitetno druženje v nekaj skupnih urah, ki smo jih prebili v prestolnici Južno Tirolske. Hvala!
jasen podatek o stanju težavnosti proge. 
...evo, to ti je zmaga. 
.
