Forum je namenjen objavi razpisov na tekaške prireditve, ki so pred nami.

Moderatorji: ero, AVI, ziga, dragons

#351644
majcka napisal/-a:
BojanSverko napisal/-a:hehe... malo me skrbi, kako bo šlo s temi očmi celo noč gor-dol... prva bukev bo moja :D


Mene pa samo zanima, koliko bukev je bilo tvojih? Čestitke. :laola :laola Za bukve in za trofejo.


Hvala Maja :D Ma, v resnici je bila samo ena, tam takoj pod domom :D
#351663
Bojan, zares škoda, da te je pri naletu zaustavil dež. Samo sprehodil bi se še enkrat in bi tekmo kronal z uspehom. Če bi bil jaz na licu mesta, bi ti zagotovo lahko pomagal, saj imam s seboj vedno dovolj suhih cunj.
#351670
Čestitke prav vsem,ki ste v zares ne preveč dobrih razmerah krožili do koče in še enkrat dokazali,da ste tekači ulter neuničljivi.Prav z isto mero ste dokazali lani na našem Trailu Rašica,kjer so bile razmere še slabše.Zato vas ob tej priložnosti še enkrat vabim,da se tudi letos udeležite našega Traila in s tem potrdite našo pravilno usmerjenost in trud.
Še enkrat pa :laola :laola :clap: :clap:
#351687
Poročila bodo najbrž na vrsti v prihodnjih dneh, ko se noge in glave sestavijo :D
To je bila moja prva 24-urna tekma v smislu gor-dol. Pa še na to sem šel bolj po pomoti, saj sem se želel prijaviti na osmico. Zaradi poškodbe kolena, ki sem jo staknil junija na Pušeljcu, sem moral dobre tri mesece počivati in šele v zadnjem času sem začel spet teči. Na Valvasorjevo ultro sem šel resnici na ljubo tekaško precej nepripravljen, a z varovalko v glavi, da preneham takoj, ko bi se pojavila bolečina. Veselil sem se fajn družbe in dobrega treninga :)
Ker je bila taka tekma zame prvič, nisem imel blage veze, kaj vzeti s sabo, sploh ob napovedih deževnega in hladnega vremena, zato sem vzel s sabo vse. Dobesedno. V predalu sta ostali dve poletni tekaški majčki brez rokavov. Ob vsej hrani in štrudlih, ki sem jih spakiral, sem na tekmi pojedel nekaj frutabel in par kosov kruha z zaseko na štartu in cilju.
Petkovo popoldne je bilo sončno. A hladno. K sreči je pulover ostal v potovalki, saj smo na štartu kar hitro prešli na visoke obrate in z Mihatom ter Jožetom po 45ih minutah opravili s prvim vzponom in spustom. Sploh Jože je potegnil in loviti njegov tempo bi bila velika neumnost. Nekaj časa sva hodil/tekla z Mihatom, potem pa je tudi on potegnil in po tretjem vzponu sta kasnejša zmagovalca tekla svojo, res neverjetno, tekmo. Jaz sem šel s svojim tempom in sicer okoli 50-55min na krog in tako do polnoči opravil z devetimi vzponi. Počutil sem se odlično, noč je bila krasna in večkrat sem se ustavil ter ugasnil svetilko in občudoval zvezde, dokler me ni pregnal mraz ali lučke sotekmovalcev za mano. Zdravko, Matjaž in Domen so mi vztrajno sledili in mi pomagali držati tempo. Brez njih bi zabluzil in samo njim gre zahvala, da se nisem zgoraj nažrl frutabel, štrudlov in sendvičev pa zaspal ob peči :) Žal je slabo počutje malo ustavilo Zdravkota in Matjaža in po 16ih urah mi je bilo jasno, da lahko v mirnem tempu zaključim tekmo na tretjem mestu, saj sem imel že več kot uro prednosti pred zasledovalci. Jutro in krajša 15-minutna pavzica okoli sedme ure sta prinesla novih moči. Ker sem celo noč tekel v salamonkah in so me zaradi trde podlage in igranja fuzbala s kamni že malo bolele noge, sem zamenjal superge za mehke Hoka one one, kar se je izkazalo za veliko napako, ker sem v trenutku začutil bolečino v kolenu in pri naslednjem obratu se je bilo potrebno ponovno preobuti. Vmes so ob osmi uri začeli tekači z Osmico in nekje na poti je mimo kot projektil priletel Bojan Ambrožič in po šestnajstih urah natepavanja klanca nisem bil čisto prepričan ali sanjam, sploh, ker za njim kaki dve minuti ni bilo nobenega zasledovalca, potem pa so se usuli. Med njimi veliko znanih obrazov. Žal je vzdušje malo kasneje pokvaril najprej rahel dež, kasneje pa res močan naliv, zaradi katerega smo bili vsi mokri do riti. Proga že sama po sebi ni lahka. Trda skalnata podlaga nogam ne prizanaša, strmi vzponi in spusti tudi ne. Ob razmočeni podlagi in mokrih listih po skalah pa pot postane bob steza in z utrujenimi nogami pa vrag vzame šalo. Matjaž, ki je bil po krajšem jutranjem počitku kot prerojen, je res izvrstno tekel in moral sem kar pospešiti, da sem ohranjal cca 1 uro prednosti, v mislih sem pa že imel, da bo potrebno narediti 22 ali celo 23 vzponov. Slabe razmere so nas vse nekoliko upočasnile (samo Miha in Jože sta letela kot da sta na osmici in ne na ultri), pri osemnajstem ali devetnajstem vzponu pa sem še nerodno stopil in si zvil gleženj, mislim da prvič v življenju. Bil sem ogret in oteklina ni bila prevelika, zato sem nadaljeval na že precej razbitih nogah, dež mi je šel pa tudi že precej na jetra. Nekaj po drugi uri mi je postalo jasno, da lahko zaključim s tekmo in ohranim tretje mesto z 21 vzponi. Sicer sem bil že na tem, da se ob 14.20 še 1x odpravim v dolino in opravim še z 22im vzpono, saj je bilo časa še dovolj. Razmere so me odvrnile od tega, zato sem zaključil.
Kaj reči po koncu? Super družba, fajn organizacija z nekaj možnostmi za izboljšavo a nasplošno pohvale vsem iz srca. Proga je težka. Tu ni kej. Zaradi lepega vremena je bila noč prijetna. Pohvale vsem, ki so dali svoj max na progi, vsem dekletom, ki so bile res fenomenalne ter Mihatu in Jožetu za nepredstavljivih 25 vzponov. Mogoče se vidimo čez eno leto :D
#351711
Ufff....poročilo. Kako naj pa pišem poročilo??? No ja takole nekako. Po lanskoletni preizkušeni formuli napad na Valvasorjevo ultro s prespanjem noči sem se letos ponovno odločila za takisto formulo. It nekajkrat gor in posledično je bilo potem potrebno it tudi dol, da sem lahko šla spet gor. Na mesto zločina sva z Damjanom prispela ob četrt čez dve popoldan. Taka ura je nujno potrebna, če se hočeš z vso s seboj privlečeno kramo parkirat na kakem pametno dostopnem kraju. Ker ob napovedanem vremenu za vola ubit moraš res imeti s sabo vse žive zaloge cot. Tajming je nanesel, da smo takorekoč hkrati prišli Robi Hrovatov, pa Polona Trobčeva pa midva Sakačeva. Čez kak moment pa še Zdravko s polnim avtom. Pozdravčki, objemčki, selfiji, neselfiji...pol pa v bajto šefa dirke pozdravit in tako dalje. Kmalu je bil čas, da se odpravimo dol na štart. Kot preizkušeno že lani, zopet peš, da se vsaj enu malček ogrejem preden se breg pokonc postavi. Spodaj pozdravim še nekaj ostalih sotrpinov in kmalu se nekateri z vso brzino, nekateri pa z bolj poljudno hitrostjo zaženemo v brege. Prvič je šlo brez lučke, potem je bilo pa potrebno že malo razmišljat o svetilkah. V petek zvečer sem se ob soju luči z neba (in naglavne svetilke) sprehajala po Rudni poti od smreke do Valvasorja v spremstvu Robija. Je bil gentleman in me je vso noč 'merkal'....sem ga pozabila vprašat, kaj mu je Damjan obljubil za tovrsten nadzor. Pa sem naklepala 4 podvige in ker se mi je zdelo, da me le malo preveč križ sekira, sem se odločila, da je za tako romantičen večer dovolj. Obsedela sem za mizo v družbi Robija, Igorja in Damjana. Nekaj časa smo 'kokodakali' potem pa sem se spravila v posteljo. Nasledni dan ob 8h auf, pa da vidim, če se mi da še malo na špancir. Lepo počasi, da me ne vrže iz ovinka se oblečem in jo mahnem na jutranje kofe in preverit, kako kaj stojijo drugi ultraši. Nekateri so celo noč garali, nekateri so počivali kar na klopeh v domu, nekaj srečnežev pa se je tako kot jaz spočilo v posteljah. Čez nekaj časa primašira v pritličje doma še Robi in družno se odločiva, da greva preverit, kako zgleda proga. Nos pomolim ven iz doma in rosi. Zaviham nos, pa se vseeno odločim, da grem na pot. Ta je mokra in spolzka in po letos že dveh mokrih in drsečih tekmah (SLO100 in Javornik u vertikalo) se zmislim, da se tega pa ne grem. Se opravičujem vsem, ki ste zame navijali in držali pesti, ampak res se mi ni šlo. Tako sem soboto zaključila s samo enim vzponom in skupno petimi. Sem pa bila ves čas v dobri družbi, srečevala heroje, ki so borbali vso noč in celo rekorderka v ženski konkurenci Draga nas je prišla pogledat. Imam dokaze, sem se slikala z njo. Vmes sem srečala celo rajžo korajžnih fantov in deklet, ki so si omislili dirkalno Valvasorjevo Osmico. 8 urno izvedbo 'štancanja' gor in dol po isti poti. Med njimi je še posebej izstopal Bojan Ambrožič, ki se je ravnokar vrnil iz toplih krajev. Če mene vprašate, je šel tja na višinske priprave za tole Osmico. Je tako dirkal gor in dol, da se je na obratu komaj obrnil. Vmes je rosenje prešlo v kar močen naliv. Heroji pa še kar na progi. Vem, sem jih gledala z varnega, toplega zavetja. Po razglasitvi rezultatov pa hajd v avto in domov. To je bila moja letošnja Valvasorjeva Ultra.

Pa še slike: https://www.flickr.com/photos/83587211@ ... 2620030994
#351746
Poročilo navijačice :wink:
Letos mi jo je zagodlo zdravje in sem se s težkim srcem odpovedala Valvazorjevi Ultri :( .Še dan prej me je razjedal dvom in želja, kaj pa če vseeno :roll: ...vendar je hvalabogu zmagala pamet.
Ker pa je ta dogodek skoraj 'moj otrok', sem se pojavila na štartu, da pozdravim vse znane in neznane tekmovalce. Takoj sem ogovorila Bojana, ki se je še 'grel' na sončku in ga sploh še nisem poznala, pri smreki pa je že dogajalo.Aleš, Loni, Maruša, Domen, Jože, Miha in ostali, Maja, Damjan, Robi, Zdravko in Silva pa so dobro razpoloženi priklepetali po Rudni navzdol :laola . Objemi, pozdravi, fotkanje...in že so se zapodili v strmino :juhuhu: :lauf:
Ker sem se nekaj dni nazaj hvalila, da jih pridem pocrkljat s pecivom, sem se zvečer ob deveti spet odpravila na prizorišče. Sprehodila sem še mojo pasjo mrcino, potem sem bila ogreta in pripravljena kakšen vzpon opraviti z Majo, ki pa jo je žal zagrabilo v križu :( ...smo pa malo poklepetali :toast: . Jože in Miha sta dirjala, kot da bi ravnokar začela, Silva in Loni sta jih tudi že precej 'naklepali', ostale sem v temi kar vse po vrsti 'oblajala' :lol: . Zjutraj sem se ob 7h vrnila, vreme se je skisalo, garači so borbali, midve z Nušo, ki je prišla s kavico za svojo hči Marušo, pa sva se odpravili proti Stolu. Na Prižnici sva soglasno sklenili, da v meglo pa ne bova rinili, nazaj grede pa srečava 'norca' Marjana in Marka, ki pa sta resno zastavila na Stol :clap:
Pri Valvazorjevem domu je bilo zelo živahno, ultrašem so se pridružili tudi 'osemurniki' :laola . Par besed rečeva z legendo Stojanom, spijeva kavo in po mokri, mastni in drseči poti navzdol spodbujava 'norce'. Vem, kako paše vsaka beseda, nasmeh in pozdrav! :clap:
Čestitke vsem, Alešu z ekipo prostovoljcev in seveda vsem, ki so se borili s progo in s samim sabo!!! :clap: :cast1: :clap:
Naslednje leto pa spet, če bo sreča in zdravje! :juhuhu:
Še nekaj fotk od Planinskega društva Radovljica https://www.facebook.com/pg/PDRadovljic ... 3441571762

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA