Se bom še jaz pridružil v tej temi.
Moj srčni hrib so Orle.
Vem... Niti ni hrib,bolj hribcek.
Ampak, meni pomeni ogromno...
Zakaj? Ko sem spomladi zvedel da me čaka OP dimeljske kile,sem skoraj padel v depro.. Kaj bo z mojim kolesarjenjem,občasnim tekom... Ali se bom s5 zredil...
Dr. mi je rekel : čimprej začeti hoditi.
Meni pa je ze misel na hojo muka.
No,pa sem preživel operacijo,10i dan obul gojzarje ,vzel palice in odšepal iz sv.urha na orle. Bil prvič na orlah. Ponosen sam nase da sem se zmigal hoditi in ne jamrati doma.
Tekom okrevanja je to postal moj ritual, na jutranjo kavo na orle. Urh -orle-urh.
Upokojenski tempo,ampak trma je delala svoje. Z ustavljanjem,ampak prišel pa sem.vedno.
Potem pa s kolesom, pred službo,po službi, vsaj 80x v 4mesecih. Včasih po 2x na dan.
Zdaj pa tek. V 14ih dneh 8x.
Golovec,urh ipd. Z obvezno kavo na orlah. Da ne pozabim kako svinjsko je bolelo po operaciji in kako noro dober občutek je bil ko sem prišel do gor...
Z decembrom zacenjam šteti:)
Trenutno stanje: 1x enourni tek in čaj na orlah
