- 25 Avg 2019, 06:58
#364394
Če me naša ne bi dobro poznala (42 let), bi me imela za norega, da grem s Pule na pohorsko tekmo. Vendar tako sem se že zdavnaj odločil, moram priznati, da so lepote kraja ob trasi zares vredne ogleda. Samo kaj, ko sem moral z enim očesom vedno gledati v tla (razen, ko je bila pred mano kakšna mladenka) , sicer bi se hitro spotaknil - pa še brez rokavic sem bil.
Začetek tekme je bil (vremensko) kar ugoden, saj je bil zrak še dokaj hladen, zadnjo uro in pol pred ciljem pa topel in nemogoč za dihanje. Štart bi moral biti vsaj uro ali dve prej. Bil sem tudi brez palic in zadnja, vroča strmina, me je dotolkla. S palicami in ob hladnejšem zraku, bi komot prišel v petih urah, sem pa zelo žalosten, da sem bil zopet najstarejši med 154 glavo množico.
Vsekakor moram na tekmi pohvalit prijaznost osebja pred štartom, na okrepčevalnicah in podelitvi. Tudi proga je bila super označena, okrepčevalnice založene, table oddaljenosti do cilja.
Sem pa ob prihodu Ruše turistično raziskoval, namreč kakšna usmerjevalna tabla do kraja dogodka bi lahko krasila kakšno križišče, pa tudi redarja parkinga nisem opazil nobenega. Naj navedem še kakšno 'cvetko': Hudo slani čevapči(čki) so bili zares najslabša izbira za malico v cilju - naša proga (36), se je srečevala z daljšo(53) na najbolj alpinističnem odseku trase in ob popolnoma razmočeni podlagi je moral biti korak nadvse previden (in počasen) - Ta dan sem bil edino prehiter z odhodom domov, in s tem izpustil žrebanje nagrad.
Kot že rečeno, na moji tekmi sem pogrešal kakšnega 'tastarga', bilo je zelo malo znanih obrazov, pa Zdravkeca in Francija tudi nisem videl.
Ob povratku domov, sem med Trojanami in Domžalami vozil v močnem nalivu, na voznem pasu se je promet odvijal s 30 km-sko hitrostjo.
Zdaj pa nazaj v Pulo.
http://www.live.protime.si/#3_5EE8CA
Začetek tekme je bil (vremensko) kar ugoden, saj je bil zrak še dokaj hladen, zadnjo uro in pol pred ciljem pa topel in nemogoč za dihanje. Štart bi moral biti vsaj uro ali dve prej. Bil sem tudi brez palic in zadnja, vroča strmina, me je dotolkla. S palicami in ob hladnejšem zraku, bi komot prišel v petih urah, sem pa zelo žalosten, da sem bil zopet najstarejši med 154 glavo množico.
Vsekakor moram na tekmi pohvalit prijaznost osebja pred štartom, na okrepčevalnicah in podelitvi. Tudi proga je bila super označena, okrepčevalnice založene, table oddaljenosti do cilja.
Sem pa ob prihodu Ruše turistično raziskoval, namreč kakšna usmerjevalna tabla do kraja dogodka bi lahko krasila kakšno križišče, pa tudi redarja parkinga nisem opazil nobenega. Naj navedem še kakšno 'cvetko': Hudo slani čevapči(čki) so bili zares najslabša izbira za malico v cilju - naša proga (36), se je srečevala z daljšo(53) na najbolj alpinističnem odseku trase in ob popolnoma razmočeni podlagi je moral biti korak nadvse previden (in počasen) - Ta dan sem bil edino prehiter z odhodom domov, in s tem izpustil žrebanje nagrad.
Kot že rečeno, na moji tekmi sem pogrešal kakšnega 'tastarga', bilo je zelo malo znanih obrazov, pa Zdravkeca in Francija tudi nisem videl.
Ob povratku domov, sem med Trojanami in Domžalami vozil v močnem nalivu, na voznem pasu se je promet odvijal s 30 km-sko hitrostjo.
Zdaj pa nazaj v Pulo.
http://www.live.protime.si/#3_5EE8CA
Naj noge, glava in srce še dolgo, dolgo služijo za te!