Hvala za svežo statistiko, Valentina!
Res je, marele nisem rabu, še vetrovke ne, saj je bila poleg vedrine idealna tudi temperatura. Bi pa rabil moped ali vsaj bicikel na spustih in ravninah, saj ne znam opisat kakšne bolečine stegenskih mišic sem preživljal. Medtem, ko je bil novi mali 'Durnk' v pravo zadovoljstvo, mi bodo ravninske muke ostale večen spomin. Po kakšnih šeststo pretečenih tekmah sem prvič pomislil na odstop. Ja, v tabletah ni vedno zdravje in moč. V cilju malo zaležem, bodrit me pride sam šef tekme. Hvala ti, Boštjan!
In druga plat medalje:
Predzadnji v cilju, pa domov odnesem tri vrečke, cel vez Stezičarja, hlebec kruha s premerom 40, poln želodček okusnega lipanskega ričeta in kar je najpomembnejše polno srce prijaznih ljudi in topline organizatorja. Kljub precej podaljšani liniji in 'izgubi' Blegoša

verjamem, da ob letu osorej in seveda zdravju, zmorem s progo tričetrt ure prej, kot tokrat.
Pa še malo graje: V primeru vročega dne je bila prva okrepčevalnica absolutno predaleč. Vsaj vodna postaja (brez lončkov) bi lahko bila vmes, namesto finišerjev v cilju pa bi vsak dobil eno jabolko
V soboto pa k Evi in Dejanu na Kriško goro!