Kot je že miha povedal, spet ena zanimiva dogodivščina:lol:. V prihodu v Opčine smo se zalimali za avto s Postojnskimi tablicami za katerega smo sklepali, da gre na maraton. Ob prvi rdeči luči je seveda nada skočila ven in jih šla pozdraviti in smo kdo drug kot hitre noge iz senožeč:roll:. Sledili smo jim v silos, kjer smo občutili tipične tržaške parkirne hiše.
Ker smo n azačetku malce bluzili je bila GaGa že vsa nesrečna, ker je njen protokol propadel (ogrevanje 1 uro pred štartom). Vendar smo v tistem trenutku pomslili na alana, ki pravi, da moraš le verjeti in bo sonce. No tukaj smo verjeli in so štart prestavili ravno za toliko časa, da je imela GaGa dovolj časa.
Kar se tiče vremena.... Res je bilo pestro, vendar mislim, da sploh ne neugodno. Vetra med tekom v bistvu nisem veliko čutil, dež je ravno prav ohladil ozračje, tek po toči pa je bil le še pika na i, saj je tisti kilimeter minil v trenutku, ko opazuješ reakcije paničnih italijanov. Omeniti je potrebno še to, da je 10 min po toči posijalo močno sonce, ki je že kar malce pripekalo, zato raje ne pomislim, kako bi bilo, če bi bil lep sončen dan.
Kar se tiče samega teka, spet mnogo zanimivih pripetljajev, ki ti kar skrajšajo progo. Opazuješ črnce, katere je leto sv ozadju pustil italijan. Ravno v trenutku, ko so nasproti mene prilaufali na 33km je odstopil najboljši črnec in tako italijanu omogočil lahko pot do zmage. Na splošno četos črnci niso bili ravno razpoloženi (toča, burja...). Na obratih srečuješ vse možne ljudi (vse naše, potem senožečane, varaždince), med rekreativci vidiš tekajočega psa v uradnji majici, pa skupina ala jamaica olympic bob-sled team in podobno. Vzdušje sorazmerno krasno. Na zadnjem kilometru sta dve italijanski policistki ves čas ploskali. Okrepčevalnic več kot preveč (kljub slabemu vremenu!!!! - sežana!

). Na progi je bilo tudi 5 glasbenih skupin, ki je malce dež selil. in proge pod streho in spet nazaj.
Edini omembe vreden zaplet za moj okus je bil ciljni lijak, kjer sem čakal kakih 5 min, da sem pripel skozi! Zakaj? Ne vem, pa se tudi ne bom s tem ukvarjal.
Glede na pirjavnino 10 EUR, smo dobili veliko: pašto, kafe, energijske napitke, pravo tekaško majico, za katero je še Pia rekla, da bi se prijavila, en kup reklam in ogromno hrane in pijače med in po teku.
Včer se je izkazalo tudi nada, ki je nekoliko svoje energije za jamranje vložila v tek in rezultat je bil tudi tukaj, čestitke tudi za Gago, ki je ob popolnem nerazpoloženju za tek zelo uspešno prišla v cilj. Ponovno smo srečali "kolega" Lipeta. Očitno se srečujemo le v Trstu! Najbolj viden je bil pa seveda Kruno. Kamor si pogledal si ga videl.
Hvala vsem, predvsem pa trem junakom, ki so potrpeli nekaj urno mučenje z menoj in mojim flancanjem!