- 08 Okt 2006, 11:57
#74676
Pozdravljeni,
glede na to, da sem na cilj prispel zadnji, se vsaj na Forumu oglašam prvi.
Kaj naj sploh rečem? Po taki poti prihajajo vtisi še za menoj. Bilo je ultra lepo, pa tudi zelo naporno.
Najprej moram poudariti, da je ta projekt, brez prijaznih domačinov, ki so vedno pripravljeni pomagati, težko izvedljiv. Pot je dolga in naporna in ko prideš v Hudajužno, kjer vsi navijajo, ploskajo in te vzpodbujajo, kot da je "prava" tekma, da to človeku dodatno energijo, ki jo pred vzponom na Durnik še kako potrebuje. Dobil sem občutek, da vsi vedo, da smo na poti in "dihajo" z nami. Vsak krog pusti določene posledice, veliko manjših vzponov in spustov, ter dva velika, pač naredijo svoje.
Ker mi ni bilo dano "družiti" se z Gorenjci (razen v prvem krogu), ampak jim samo gledati hrbet (pa še to ne dolgo), sem v zadnjem krogu prosil za spremstvo Jožkota, ki se je z veseljem odzval in tempiral takšen tempo, da sem kljub vneti golenski tetivi "odkruncal" s Porezna do Petrovega Brda. Zato Jožko, iskrena hvala.
Na tem mestu seveda ne smem pozabiti skrbne mame Dorice, ki nas je razvajala z vsemi mogočimi dobrotami, da smo potem z večjo lahkoto napredovali in opravili zastavljeni cilj. Tudi tebi hvala.
Preveč je ljudi, da bi jih lahko posamezno imenoval, ki so nam pomagali in stali ob strani.
Zato vsakemu in vsem še enkrat-iskrena hvala. Brez vas bi bilo neprimerno težje.
LP jan_jan