ežoj napisal/-a:Dragi bralec, ker so ti do sedaj verjetno že poznane moje specifično izpiljene avtonavigacijske sposobnosti, ti najbrž ne rabim posebej razlagat, zakaj sem za nazaj (do dvokolesnika na standardni izhodiščni točki) izbral najkraško možno (poznano) pot - torej pot nazaj na orle.
Bravo, ežoj, tako se dela!
Še dobro, da nisi tekel do mostička čez Ljubljanico v Štepanjcu, pa se potem obrnil (ker je tam neko delo na cesti in bi se ziher zgubil
) Sicer pa sva s Slonom modrovala, kaj se ti je zgodilo, zaskrbljeno pogledovala tvoj dvokolesnik ležeč v temi in travi (hkrati) in pri tem poznavalsko zobala piškote (niti romunske, niti kitajske
) (Nta, novembra pride nova kolekcija PRESS) In ker je španec boljši kot žganec, sem jo pujsnil domov, preden si jo srečno primahal nazaj.
Sicer pa je bilo tukaj govora tudi nekaj o moji balistično-adrenalinski Goladi, Adrenaladi. Zadeva je preprosta - na start sem prišel s 5 minutno zamudo. Ekipa je seveda že štartala drugi krog, zato sem se počutil kot ateist na svojem pogrebu (all dressed up and nowhere to go). Pa sem rekel, al smo al nismo, in nisem čakal na leni odgovor, temveč sem poskusil prelisičiti temo s skrajšano Golado, po trasi, s katero me je golodiler Slon navlekel na Golovec v zgodnjih letih. Ker so moje navigacijske sposobnosti sposobne kadarkoli iti v korak z ežojevimi (in se z njimi izgubiti), sem tudi jaz samo približno vedel, kako skrajšati pot, a sem se zanašal na - kaj že?
Pogumno sem tekel mimo observatorija, naprej do točke, kjer tekaška proga prvič sreča PST in cesto. Namesto, da bi zavil na PST, sem krenil po cesti, temnilo se je in vsi mimoidoči so se vedno bolj držali za denarnice, ko so videli moj BMI od 24,85 lomastiti naproti. (napačna strategija - tako ti jo laže ukradejo!) Prijazna tekačica je komaj izdavila, da "je en odcep v dolino, a zelo daleč" in jo ucvrla v poltemi nazaj. Ja, kaj čmo, gotovo ni od tu, sem si rekel in oprezal za prvi odcep v dolino. Našel sem dobro shojeno potko, ki se je kmalu sprevrgla v 95% klanec, posut z mokrim listjem in koreninami, ki ga ni hotelo biti konec. Oziroma ga je hotelo biti toliko, da je bilo skoraj mene konec. Na srečo je bil na dnu potok, v katerem sem hvaležno pristal brez zvitega gležnja.
Pot se je zravnala, a razcepila - kam zdaj? Tema, vlaga, in nenadoma večmetrski jez čez potok (most na reki Kwa?), preko katerega je vodila ena od poti. Če ne bi imel vrtoglavice, bi ji gotovo sledil, tako pa sem na srečo opustil to misel in se po nekaj minutah črnih misli znašel pri gostilni Pod Golovcem. Od tu sem s pomočjo dobrih ljudi, ki so me pustili pri miru, našel pot do Štepanjca, mostička in cilja z režečim se Slonom. Bil sem ga vesel bolj kot Fido njegovih 5 dek pasje radosti! Tenksing ju!
Evo, Adrenalada omogoča veliko zabave in možnosti alternativne duatlonske rekreacije - če koga zanima, jo z veseljem pokažem! Garmina pa tokrat nisem ime s sabo, ker je bil prazen. Eto šta ćemo.
Kmalu naskledanow,
Pegaz da eksplorer
Lep let, Pegaz
Ahhh, I feel very Goladic today!
Sem danes kar posteno ozel majico in hlace. 
, bolj se mi je zdelo d me ne razumejo... Ma me je kr mal zagrelo 
, sem pobral svoja šila in kopita in jo odpujsal domov...
(sej to je sicer redko - v povprečju enkrat na en tek 
)
iskanega - Urha. Nek fant mi je govoril o neki mučilnici, pa nisem ravno ziher, če je imel s tem v mislih pot nazaj na orle 
Uspešno sem se vrnil do dvokolesnika (nisem se lovil po zaloški in nisem preskakoval nikakršnih ograj 
); nasvet slona je le prišel prav - hvala ti oranžni slon! Še bolj pa ti hvala za to, ker si me včerej zvečer prišel čakat, bil sem zares presenečen.
Tako, sedaj veste kaj vas caka v novembru in decembru. 
