Zdaj pa še mojih nekaj:
- najprej naj povem, da tele Golade sploh niso več tisto kar so bile!
Laufer je tako spremenil standarde Golade, da smo pekačice domačic, pa sosedi, pa Kitajci, pa kaj ti jaz vem še kdo, čist opleli!

Ko te na vrhu Golade čaka topel čaj, piškoti, itak pa imaš ves čas teka suport... (So rekli, da skor še infuzijo dobim, če bi kolapsirala...

) se to skor z najbolje organiziranimi teki ne more primerjat...
Tko, da Laufer: HVALA!!!
-

zamudila sem štart....
- končno mi je spet uspelo sestavit skoraj tako Golado, kot sem se jo šla pred mojimi pripravami za dopust in sem bila skrajno ponosna sama nase.

Softi, hvala za une "nočne baze po PST"...
- kavalirji še vedno so! Kljub temu, da so bili tahitri Goladarji "že skor izpod tuša", sem imela ves čas spremstvo in sprejem na cilju...
- pa novinci so tud, ja. Zdaj bo številka že kmalu štirimestna, čeprav nekatere(i) vztrajno manjkajo...
- padle so ideje, da bi organizirali triatlon z disciplinami Golade: tek, kolesarjenje, pohodništvo...
- ugotovili smo, da oglasa za pogrešanega Ludvika ni več. Ostajajo ugibanja, ali se je vrnil ali izginil za večno. Kakorkoli. Primer zaključen.
- na egoklancu je smrdelo po zažgani gumi...

(je Maj rekel, da je že obrabljeno, ampak me je spravilo v smeh tam, kjer sem vlekla jezik za sabo.)
- v tisto easy pa to tud jaz ne verjamem. Še vedno prisegam na ZEN.
Luštno je bilo!

Se vidmo spet....
Lepo se imejte in veliko se smejte!

Alja
