Zadnje novičke

[mojcej77]

pismo, Fotr, a miš da so ju pozabl? jest upam, da ne...

Nekaj je moralo biti. Ali so ju pozabili spodaj ali zgoraj! Nihče nič ne reče!

Ošit! Kaj pa, če so ju madžari odnesl??? To dejstvo bi blo še posebi kruto, če sta mele v ruzaku še kak štrudl!!!
Joj, kje sta Nada pa Marjana?

lp,

m

[nada]

Ma dajte mi mir.....PMS je pač dovolj objektiven razlog

[matej-jethro]

pismo, Fotr, a miš da so ju pozabl? jest upam, da ne...

Nekaj je moralo biti. Ali so ju pozabili spodaj ali zgoraj! Nihče nič ne reče!

Ošit! Kaj pa, če so ju madžari odnesl??? To dejstvo bi blo še posebi kruto, če sta mele v ruzaku še kak štrudl!!!
Joj, kje sta Nada pa Marjana?

lp,

m

Ej, U3 (Mojcej,Nataša,Fotr!!!)-dost je :twisted: Če sta se Nada in Marjana kje zgubile, sta se med Celovško in Tržaško, ker na Planjavi jih ni blo Vse ostalo ter kdo je bil (!!!) pa enkrat čez dan.......

[izyemna]

Ja, tkle je blo:
Začelo se je pri pecivu. Ob 6h kličem Še1PR, da žal ne grem z njimi od bajte do bajte pobirat hribolazcev in da naj kar brez mene odbrzijo na start, ker sem jaz svojo pekarsko zadevo pustila lepo doma v hladilniku ležat. Po uspešnem prepričevanju (mojega peciva), da zdaj končno res greva, sem ga uspela zbasat v avto, z mano v ruzak pa kasneje ni hotel.

Potem smo od ovinka do ovinka pridno malicali vse doslej poznane oblike štrudlov, pa rum kroglice, pehtrančke, včasih tudi kak sendvič, pa kako skutko s kumarco in celo doručak.
Potka je iz gozdne ratala taprava gorska, pa potem še mal bolj navpična, tako, da sta Še1PR in Alenka privlekli na dan svoje čudežne pripomočke in štrikarija se je začela – eni so pa na Srebrnem sedlu delali goblene ker so bili mal prehitri .

Na vrhu smo mahali ultramaratoncem v Logarsko, navijali in mislili nanje. Od časa do časa nam je pri tem malo nagajala megla. Zato smo jo kar hitro odkurili proti Kamniškemu sedlu. Eni na pir, drugi nastavljat sončku, tretji pa so zelo poželjivo opazovali ovce – en bacek je bil se posebej ljubek (a se nam je napad nanj izjalovil in morali smo na žalost počakati šele na večerjo v dolini). Tale gobova juha je res sekala, še bolj so se mi dopadli »salewini« krožniki, enim pa predvsem številka (telefonska ) od kelnarce. Potem žal nismo dočakali ženina in neveste, katerih svatje so že okupirali gostilno (pa tako sva si z Barb želeli pogledat nevestin outfit ) – tako da smo v spremljavi Golice podurhali toplim postlam (eni pa najprej pikniškim dogodivščinam) naproti.

Tkle mamo pa zdaj:
Po štengah gre najprej leva, pa pol desna, potem spet leva, pa mal počitka, dol grede pa obvezna uporaba ograje.

Uh, Matej, dobr si tole uštimal. In da o cimri & co. sploh ne govorim!

Jaaaa, kmalu spet!

PS: Pegaz, une Domačice pa kar naslednjič s sabo prinesi.

lp,
tina

[S*]

Tura je vsesplošno uspela: številčno (20), pohodniško (dobro izbran cilj), vremensko (zelo pestro - a smo res bili na Planjavi, jo je sploh kdo videl?!). Nekateri smo se odrekli jutranjemu "taksiju" do Jermance in odbrzeli (da Mateja ne bi preveč skrbelo ) naprej in se nato tako lepo ujeli z "motorizirano" skupino, da se boljše sploh ne bi mogli zmenit. Na Srebrnem sedlu smo z zavistjo pogledovali na sončno Robanovo stran, medtem ko nas je na Sedlu ovijala gosta gosta megla. Ne, gobelinov pa na žalost nismo imeli s seboj, smo pa zato raziskovali greben Zeleniških špic. In pojedli nekaj sendvičev, pa ne onih "petminutnih", tistega je potem Dana vzela v roke .
Na vrhu Planjave se je iz nahrbtnikov zableščala že druga oz. tretja runda slaščičarskih izdelkov domače in umetne obrti, pa še topla bela kava za povrh. Zadrževali pa se raje nismo predolgo, sicer bi morali vpisati nekaj novih članov v TF. Mogoče pa zaradi megle, ali toplega sonca, ki se je takrat še nesluteno obetalo na Kamniškem sedlu. Ali pa Vlajka, ki je neznano kje premleval, ali smo varno prispeli, imeli ustrezno opremo ... Sestop s Kamniškega sedla je bil pa hiter. Ekpresen. Skok v kup šodra in že me je kamnito valovanje navzdol dobesedno izvrglo na travnik. Ni ga čez pravo melišče!
Čeprav je bil dan zelo lep, sem se doline in avta kar razveselila. Utrujene noge sem prepustila hladnim učinkom Kamniške Bistrice in bila potem kot nova. Večina TF-ovcev se je medtem že porazgubila, tako da se z Z*, ki nisva šli na analizo, nisva utegnili niti posloviti. Hvala Mateju za povabilo in vsem za dobro družbo. Pa še kdaj.

LP Suzana

[Barb]

Moram rečt, da je bilo tudi nama zelo super.....da ne govorim o prvem delu izleta in vožnji do izhodišča

Družba še vedno kot včasih......TF je ZAKON

Matej-jethro....kot mama Šefla te moram pohvaliti za odlično organizacijo, vzdrževanje dobrega vzdušja ter osebo z veliko mero odgovornosti in skrbnosti( zadnje velja tudi za Aljo).

Slikce pa tud bodo.