- 28 Okt 2003, 19:32
#761
Bravo mi tekači, še zlasti Poletovci!
Kot članica Poletove ekipe sem pretekla svoj prvi polmaraton in moram reči, da sem kar ponosna nase. Ko je prvi šok ob informaciji, da sem izžrebana v ekipo minil, je bilo seveda treba začeti z treningi. Ker sem bila popolna tekaška začetnica so mi redni treningi kar spremenili dnevni ritem, ampak dejstvo je, da se zmore, če se hoče. Razen mraza, ki je bil na štartu v nedeljo res ubijalski (ženski del POletovk je pred štartom največ debat namenil ravno razglabljanu o najprimernejši tekaški garderobi) mi je tek na 21 km res hitro minil brez večjih težav (če odštejem bolečine v kolenu, ki so povzročile, da že od nedelje prav polomljeno hodim). Pri 10 km sva se z nekim gospodom zapletla v pogovor in čvekala vse do cilja. Tik pred ciljem pa so me prevevali nepopisni občutki zadovoljstva in skoraj sem se razjokala na zadnjih nekaj metrih.
Zato še enkrat hvala pobudnikom Poletove akcije, Benu, Jaki, Primožu,... in seveda sotekačem v ekipi, saj nam je medsebojno vzpodbujanje marsikdaj olajšalo kakšen trening in pomagalo prebroditi tekaško krizo. Ero, upam, da boš dal na forum še kako fotko, saj tak dosežek si vsekakor zasluži mesto v osebnem albumu.
Drugo leto se mislim rekreativno preizkusiti tudi na triatlonu, vsekakor pa se srečamo tudi na tekaških prireditvah.
Lep pozdrav, Daša
Kot članica Poletove ekipe sem pretekla svoj prvi polmaraton in moram reči, da sem kar ponosna nase. Ko je prvi šok ob informaciji, da sem izžrebana v ekipo minil, je bilo seveda treba začeti z treningi. Ker sem bila popolna tekaška začetnica so mi redni treningi kar spremenili dnevni ritem, ampak dejstvo je, da se zmore, če se hoče. Razen mraza, ki je bil na štartu v nedeljo res ubijalski (ženski del POletovk je pred štartom največ debat namenil ravno razglabljanu o najprimernejši tekaški garderobi) mi je tek na 21 km res hitro minil brez večjih težav (če odštejem bolečine v kolenu, ki so povzročile, da že od nedelje prav polomljeno hodim). Pri 10 km sva se z nekim gospodom zapletla v pogovor in čvekala vse do cilja. Tik pred ciljem pa so me prevevali nepopisni občutki zadovoljstva in skoraj sem se razjokala na zadnjih nekaj metrih.
Zato še enkrat hvala pobudnikom Poletove akcije, Benu, Jaki, Primožu,... in seveda sotekačem v ekipi, saj nam je medsebojno vzpodbujanje marsikdaj olajšalo kakšen trening in pomagalo prebroditi tekaško krizo. Ero, upam, da boš dal na forum še kako fotko, saj tak dosežek si vsekakor zasluži mesto v osebnem albumu.
Drugo leto se mislim rekreativno preizkusiti tudi na triatlonu, vsekakor pa se srečamo tudi na tekaških prireditvah.
Lep pozdrav, Daša