Zadnje novičke

[Koza]

Trikrat na teden tečem po mraku, s kiklco spodaj brez, včasih zgoraj brez, pa me nihče noče vreči v travo. Zakaj naj sploh še tečem?

[mazi]

Trikrat na teden tečem po mraku, s kiklco spodaj brez, včasih zgoraj brez, pa me nihče noče vreči v travo. Zakaj naj sploh še tečem?

Kje to tečeš...

[Sončka]

Trikrat na teden tečem po mraku, s kiklco spodaj brez, včasih zgoraj brez, pa me nihče noče vreči v travo. Zakaj naj sploh še tečem?

Mogoče pa glih zato, ker tečeš napol naga, pa jih presenetiš in ne vedo, kaj bi...

Mislim, da zvečer ni ravno prijetno tečt sama (ne glede na objektivno nevarnost ali varnost), je pa tudi stvar navade in odločitve.
Po PST-ju pa še nisem tekla zvečer, ker mi je od rok. Še najboljš bi bilo čez zimo kakšno pavzo naredit...

[luzr]

Vsem, ki se javljate v to temo bi predlagal resen odnos.
Zavedati se moramo resnosti takega dogodka!

Tisti kraj zelo dobro poznam in verjamem, še kako neprijetno je lahko srečevati postave v temi. Ravno tam je precej temačno, še posebej, kadar ni lune al iavtomobilov, ki vsaj malo osvetlijo del PST-ja.
Meni to sicer ne predstavlja problemov, sem pa kljub temu pozoren kaj se dogaja okoli mene.

Nekajkrat smo na forumu imeli razprave na temo ogroženosti žensk pri teku. A tako resno, kot je opisala klarč zaenkrat ni bilo.

Naj že takoj razložim, da ne želim povročati nobene panike ampak samo v vednost, da previdnost ni odveč...

Prijateljica je tekla po PSTju smer Koseze-Brdnikova (to je ta cesta, ki se priključi na Večno pot in seka PST pred bio faxom) ob 18:30 (PST polna mamic, tekačev, sprehajalcev,...). Mimo ji priteče punca, vsa prestrašena in jo opozori, da je tam pri mostičku čez Glinščico en čudn blond tip, ki ji je zaprl pot in jo hotel zvlečt v tisti majhen gozdiček ki je zraven. Prijateljičin sedmi čut in prestrašen obraz dekleta jo pripravi do tega da ob poti pobere dva kamna (tisto nekaj, ko ti reče da je to dobr).
Kolegica zavije s PSTja na Brdnikovo proti semaforju na Brdo. Po nekaj korakih opazi, da ji sledi blond fant. Nadaljuje s hojo in si misli, pač še en tekač, me bo že prehitel ter hodi naprej. On za njo. Ona na drugo stran ceste, on tudi. Nakar jo dohiti in v sekundi, ko ni bilo nobenega avta in mimoidočega, jo pahne v jarek (saj veste, da je na obeh straneh te ceste jarek, naprej pa travnik). Potem sledi borba z norcem, kričanje, udarci,... in hvala bogu ji uspe s kamnom, ki ji je še ostal v roki tega tipa udarit v ramo, ga spravit s sebe in pobegnit.
Na policijski postaji je skušala identificirati napadalca s pomočjo fotografij moških, ki so osumljeni spolnih napadov (pa še to... teh fotografij je bilo nekaj več kot 350!!!) No, žal ga ni bilo v ,,albumu,, tako da je spisek izpirjencev spet daljši!
Lubice moje, bodite mal previdne, ker očitno ni odveč. Norci so povsod!

Med športnimi aktivnostmi in tekom sem redkeje naletel na kakšne neprijetnosti, kot sicer.
Nasploh predlagam lahko pacifistični pristop k zadevi, dokler le gre.
V primeru, ki ga je opisala klarč, je zaznati zelo močno voljo in pogum dekleta.

O borilnih veščinah, ki so jih omenjali drugi v tej temi, bi več povedal morda kdo, ki se s tem ukvarja.

Tae

[tae]

Temo sicer spremljam že od začetka, vendar sem si sedaj še enkrat vse ponovno prebral. Najprej bi rad komentiral nekaj zgornjih izjav, šele nato bom podal svoje mnenje.

Torej klarč: hvala za tvoj prispevek, čeprav gre za neljubi dogodek. Ljudje največkrat o teh stvareh ne govorijo, zato mislimo, da se to v resnici ne dogaja. Žal je tudi posilstev veliko več, kot je uradno prijavljenih. Ne vem, morda bi bilo bolje, da bi se o teh stvareh več govorilo, tako bi bili vsi podzavestno bolj previdni.

Sport Billy
Moja želja je enkrat samkrat naleteti na takšnega psihopata. Da sem v bližini, ko se kaj takega zgodi... Če pa bi kaj podobnega naredil moji punci, bi ga prisežem iskal do konca svojega življenja in prekleto bi mu bilo žal, da se je kdaj rodil.
Ne vem sicer koliko si star, tvoje pisanje in razmišljanje je (kako naj rečem, da te ne bom užalil) verjetno tvojim letom primerno. Verjetno imaš občutek, da si naj (močnejši, hitrejši, nihče ti nič ne more, poln samega sebe). Očitno še nikoli nisi bil resno napaden, ali pa si imel le srečo. Upam, da bo tako tudi ostalo v prihodnje in ne želi si tega, kar si zgoraj napisal.

guc
načeloma je v Sloveniji in tudi na tem forumu svoboda govora in pisanja, vseeno pa vsaj mene osebno moti tvoj pogovorni jezik in neprimerne besede za na forum.

[tae]

Atletika je najboljša borilna veščina.. Eno na napajalnik in črta...
Lahko je mojster ne vem česa in ima črne zokne 15 dan, pa mu ne bo pomagalo, če te ne dobi,.

Dejansko je večina komentarjev tu obrnjeno na hec, kar se občasnim bralcem verjetno zdi čisto zabavno, žrtvam pa sigurno ne.

Predvidevamo, da so ženske bolj ogrožena vrsta v tem primeru, kot moški. Največkrat je napadalec moški in žrtev ženska. Lahko je tudi napadalec tekač. Kako mu bo potem ženska ušla ? Vsaj teoretično rešitev bom povedal v nadaljevanju.

[tae]

Nadaljevanje te zgodbe doma (konec službe).

[tae]

Zakaj večina ljudi (žal tudi takšni, ki se s tem ukvarjajo) misli, da borilna veščina v realnih situacijah ni učinkovita.

1. problem vsaj v Sloveniji; kljub temu, da je v imenu "borilna veščina" žal temu ni tako. Tu se uglavnem trenirajo borilni športi ali športne izvedbe borilne veščine. Problem pri tovrstni vadbi v primerjavi z realno situacijo je ta, da pri športu obstajajo neka pravila, sodniki, zaščite, kontrolirani udarci, naučene tehnike ali specialke, poznane kombinacije. Zunaj ni pravil, ni pravičnosti, dovoljeno je vse, ni zaščite, ni sodnika, poleg udarcev so v igri prijemi, nepričakovane kretnje in nepričakovani napadalci.

2. problem v večini slovenskih klubov ne glede na borilno veščino (borilni šport). Samoobrambe so le del vsake borilne veščine, katerim se daje zelo malo povdarka (več časa se ponavadi namenja pripravam na tekmovanja, kjer samoobrambe nimajo kaj iskati). Žal poznam veliko slovenskih mojstrov, ki o konkretnih samoobrambah nimajo pojma.

3. Ljudje, ki trenirajo kontaktne športe (box, kickbox, fullcontact, K1,...) imajo vsaj teoretično možnost, da se znajo braniti od udarcev in zadati kontra udarce, ne poznajo pa konkretnih samoobramb od raznih prijemov (vzvodi, zvijanja, rušenja, osvoboditve)

4. Pomembno je, da se natrenira konkretne samoobrambe za točno določeno situacijo. Z našim znanjem, si gradimo samozavest. V primeru, da smo vseeno napadeni, poznamo določen prijem iz predhodnje vadbe, zato nismo tako presenečeni, kot če bi to doživeli prvič. Z pravilnim reagiranjem in znanjem morate vi, kot žrtev presenetiti napadalca. (vsak človek ima boleče točke na organizmu)

Lahko rečem, da borilne veščine, kot takšne v realnih situacijah dejansko največkrat niso učinkovite, konkretne samoobrambe "izluščene" iz teh borilnih veščin, pa vsekakor so.

Nekaj splošnih nasvetov v izogim konfliktnim situacijam:
če med tekom vidiš v daljavi pred sabo osebo ali več njih, ki mirujejo, se jim izogni na drugi strani poti, če je to le možno (če tečeš čisto mimo njih, vdreš v njihov ti. "intimni prostor," kar marsikoga pripravi do zlonamernih misli)
če nekdo namenoma teče proti tebi, se mu umakni brez besed (počutil se bo, kot zmagovalec, čeprav boste vi vedeli, da je primitivc)
če se slučajno kdo namenom zaleti v vas (ponavadi z ramo v ramo), se mu vi opravičite (to je najtežje, ker bi ga verjetno najraje nadrli in napadli, vendar se s predlaganim dejanjem veliko lažje izognete neljubi situaciji)
nasproti hodečim in tekačem se lepo nasmejte in jih pozdravite, tako imate večjo možnost, da boste deležni kakšne pomoči, če jo boste potrebovali.
nikoli ne glejte v tla, telo pokonci, glava pokonci (izraz samozavesti), poleg tega v tem položaju bolje slišite okolico, bolje vidite okoli sebe, bolj ste pripravljeni na pobeg ali rešitev kakšne neljube situacije.

Glede solzilca pa res eno opozorilo. Damice, če vam napadalec solzilec vzame in vas pošprica v oči od blizu, lahko oslepite.

[Bajsi]

Helou!
Nekaj sem klobasal leto in pol nazaj, ko je bil napaden Dedič. Sicer druge vrste napad, a nekatere povezave v pogledu "samoobrambe" so vendarle podobne:

Helou!
Ko sem služil vojaški rok v rajnki JLA sem ugotovil, da so nas bolj kot ubijati, učili kako se braniti in preživeti.
Nekaj podobnega je s tečaji samoobrambe. Sicer te naučijo kako se fizično ubraniti pred napadalci, bolj pa je poudarek na tem, da ti vlijejo dovolj samozavesti in pa, da se znaš v situaciji preudarno umakniti, če se ji seveda prej nisi mogel izogniti. Če misliš, da so taki dogodki v tvojem okolju dovolj pogosti in se znajo še dogajati tudi tebi, se le udeleži kakega tečaja samoobrambe.
Da bi se šli braniti tako, da bi nekoga pri tem še dobro pretepli pa tudi ne gre, saj je v tej silni "demokraciji", ki jo uživamo pač tako, da lahko na koncu kratko potegnemo ravno mi. Pred leti je bil primer, ko je v Nemčiji neka gospa, ko je bila napadena s poskusom posilstva, napadalca malo preveč obdelala. Tip jo je tožil in dokazal prekomerni silobran. Ženska je odštela precej mastnih denarcev, tedanjih "orlov", da ne govorimo o tem, da se je kar nekaj časa vlačila po sodiščih in živela samo za to, da bi se izmazala iz godlje.

Psihologija strahu je ta, da je strah ponavadi neozdravljiv. Zato je potrebno, da se ga naučimo obvladovati. Če se ga naučimo obvladovati, se lažje izognemo priložnostim, da nas tisto česar se bojimo zopet prizadane.
Torej, ker si sedaj preveč izkusil "batine" brez vzroka, te je seveda strah. Da pa se boš naslednjič izognil podobnim situacijam pa ti predlagam naslednje:
- izbiraj poti, seveda v okviru možnosti, ki vodijo po osvetljenih in dovolj javnih površinah; v glavnem tam kjer se zadržuje dosti ljudi,

- oči imej na pecljih! Opazuj okolico, poskušaj presoditi že dosti vnaprej, ali skupina fantov,ali pa samo eden, ki brezdeljno postopa, ali prihaja tebi nasproti, deluje nevarno. Če ne moreš presoditi ali, če si presodil, da so nevarni se enostavno obrni in nadaljuj pot v drugi smeri,

- poskušaj hoditi v skupini prijateljev, v glavnem, da vas je čim več. Vendar se ne zanašajte na svojo številčnost, še vedno se ravnajte po zgornjih dveh točkah.

Mogoče je zgoraj našteto zametek histerije, vendar je življenje tako, da moramo biti previdni povsod. In, ko se takih postopkov naučiš, da ti brez razmišljanja preidejo v kri, je taka previdnost podobna previdnosti prenašanja piskra polnega vrele vode.

Če pa boš zopet padel v nemilost takega dogodka:

- poskušaj se postaviti tako, da nimaš nikogar za svojim hrbtom
- poskušaj ugotoviti kdo je "kolovodja" in ga glej v oči
- bodi prijazen in, naj se sliši še tako čudno, ponižen
- govori glasno in razločno, mogoče bo kdo od mimoidočih zaznal tvojo stisko in ti poskušal pomagati
- ne pametuj in ne jezikaj
- poskušaj pogovor napeljati na temo, ki jih mogoče zanima; npr. kaj trenirajo, ali se ukvarjajo s kakšnim borilnim športom, delaj se, da te njihovo življenje zanima, jim potrjuj v njihovem belebetanju, to jim ponavadi že vlije zadosti "pomembnosti" in ščasoma pozabijo, da so te hoteli pretepsti. S tem pridobivaš čas, da uspeš pobegniti in sicer:
- ves čas presojaj kako jo boš najlažje popihal; torej delaj načrt kako in predvsem kje jo boš ucvrl. Pot pobega naj bo na čim bolj javno mesto. Ne v temne ulice ali hodnike hiš. Če te pri pobegu ovira torba, jo poskušaj odvreči. Zato nikoli ne nosi v torbi karkoli takega, kar bi te uspelo identificirati (denarnica, mobitel, mesečna vozovnica,..)
- napadalce opazuj in si jih poskušaj zapomniti; tudi, če se ti ne bo nič zgodilo, dogodek obvezno prijavi policiji
- vem, da ti bo srce hotelo skočiti iz prsnega koša, vendar poskušaj ohraniti mirno kri
- vem, da je lažje govoriti, kot narediti, vendar, če se te vseeno lotijo, zavaruj si vitalne dele, z rokami pokrij glavo in trebuh, malo se pripogni in poskušaj se obdržati na nogah. Ponavadi se taki frajerji ustrašijo človeka, ki se je uspel obdržati na nogah in zelo hitro odnehajo. Če padeš na tla jim je neizmeren užitek z brcami obdelovati na tleh ležečega nemočnega človeka.
Vse to govorijo lastne izkušnje.

Kar pa sem napisal v svojem prvem prispevku, pa drži. Če jih uspeš prepoznati, se javi.

Pies: In mimogrede, kar 7 prometnih nesreč, od katerih sem bil kriv le za eno (pa še ta je bila zaradi živali) me je prepričalo, da sem se naučil opazovati tudi promet. Opazujem vsaj avto pred avtom, ki vozi pred mano. Ko se prižgejo zavorne luči, vem, da bo zaviral tudi tisti pred mano. Zato neizmerno sovražim tiste, ki imajo močno zatemnjena stekla, tovornjak ali kombi so nujno zlo. Na avtocesti vedno opazujem avtomobile, ki jih nameravam prehitevati in, ko jih prehitevam. Iz načina vožnje jih dostikrat pogruntam kaj lahko od njih pričakujem; tudi nepričakovane skoke na prehitevalni pas.
Vsi, ki pa se vozijo z mano vedo, da sem precej dolgočasen voznik, zelo nerad se pogovarjam. Zame je vožnja resno delo in ne nekaj kjer se lahko tudi malo sprostiš in misliš na vse mogoče razen na vožnjo.
Ste se kdaj vprašali zakaj v več primerih preživijo vozniki!? Zato, ker se sovozniki ponavadi ne brigajo za promet in prepozno zaznajo trenutek, ki vodi v neizogibno nesrečo. Voznik pa nesrečo prepozna in telo pripravi za trk; nekako se napne oz. otrdi.

Zato se naučite opazovati svet okoli sebe, naučili se boste prepoznavati raznovrstne nevarnosti, tudi take, da se boste uspešno uspeli ubraniti želje po hitrem zaslužku v stilu "Catch The Cash"!

[mazi]

Ojla,

Hvala Bajsi in Tae za koristne napotke...

[tae]

Bajsi, zelo dobro napisano. Zelo podobno razmišljava, le z drugimi besedami.

[Darja]

Trikrat na teden tečem po mraku, s kiklco spodaj brez, včasih zgoraj brez, pa me nihče noče vreči v travo. Zakaj naj sploh še tečem?

He, he, glede na tvoj nickname to niti ni tako presenetljivo
Na tvojem mestu bi absolutno zamenjala šport!

[lenči]

No, včeraj tekla po kar pošteni temi skozi naš park in prehitim med drugim dva mladeniča, ki sta se sprehajala. Stečem mimo in potem slišim za sabo tap, tap, tap, tap, in pogovor teh dveh . Sta začela lepo teči za mano. No, sem se kar spomnila tehle zapisov. Vsa vesela pogledam mojega spremljevalca in ugotovim, da je revež čisto prestrašen od tega tapkanja za nama in da teče kot raca z repom skoraj med nogami. Sem se pri sebi nasmejala, hja, tudi pasja družba (četudi je mrcina velika) ni neka garancija za varnost. No, fanta sta se po 50 metrih očitno utrudila in se nehala zafrkavati s tekom za mano (tisto njuno medsebojno polglasno govorjenje je bilo še bolj srhljivo). Sem pa kar malce pospešila tempo. In to sredi kar obljudenega parka, cesta 30 metrov stran. Res pa je, da luči ne gorijo na tem delu. Prihodnjič grem po drugi stezi, kjer so luči, s psom ali brez, ni treba, da naju je strah .

[Asterix]

Tae, zelo dobro napisano in tudi resnično.

lp

[Wega]

Žal mi je, da se dogajajo take reči. Žal zato, ker sem imel občutek, da smo razmeroma varna država, da je PST razmeroma varno mesto za teč, pač morda kakšen pes včasih malo zateži ampak nič hujšega. Potem pa tole. En kreten vse pokvari. Še meni je nerodno, ko slišim kaj podobnega. A smo deci res taki cepci al kaj?

Glede zadnjega zapisa, ko sta dva compala za tabo je pa tako: ko sem imel še hojo in tek mi je bilo vedno zoprno, ko sem recimo hodil, pa je mimo pritekla kakšna v seksi pajkicah, meni se je pa kot zanalašč takrat iztekla minuta hoje in sem moral začet teč. Si lahko misliš, kaj si je mislila. Tudi danes se recimo zgodi, ko si vnaprej zamislim, da bom obrnil na nekem mestu pa ravno takrat nasproti priteče kakšna zasopihana. Raje podaljšam za kakih 100 metrov, kot da bi obrnil direkt za njo