Dragi moji,
Moja ponevemkolikočasaspetena fajn Golada je uspela, in to popolnoma! Svetli trije kralji Razy, Oranžni Slon in Pegasadež smo po moško odpujsali desnosučno klasiko v Bajsijevem slogu (brez lučk). Tovariška sotrpina, Juslon in Razy sta najprej zelo sočustvujoče posvečala svojo pozornost mojemu ranjenemu kolencu, vendar sem sklepal, da je konspiracija najboljša samoobramba in sem molčal kot kamen. Stopnice na Mesarski so obnovljene, kar je z največjim veseljem pozdravil Jusuf. Na observatorij je še vedno enako strmo, smo pa ugotovili, da ni enako težko - to je namreč vrednostna sodba in je subjektivne narave, odvisna od osebne pripravljenosti.
Jusuf nas ni spustil mimo prvega klančka po "ženski" varianti, a ko so mi ob vznožju Egometra krenile mokro cvetoče rožce poezije, sta oba kraljiča dala v drugo in gas pa dolge. Pod zadnjim vzponom Egometra sem ujel kotalečega se Razya, Jusuf pa je že delal sklece na vrhu in naju z glasnimi toni USMC pesmice spodbujal k tempu. Lahko njemu!
Dol po poti ni bilo posebnosti, obdelali smo Čaka Norisa in
Grila Bersa, podrobnosti računovodskih standardov in moško-ženske odnose. Za več informacij obiščite naslednjo izdajo Golade!
Potica je bila čist OK, a se zdaleč skrije pred legendarno Winijevo pojedino ob nastopu, o kateri še zdaj pojejo ljudske pesmi.
Lep let, Pegaz

Ahhh, I feel very Goladic today!