lepote na kroženju po GM4O so me znova očarale in že razmišljam o času ko se vrnem.
Štartal sem po predvidenem malo ob pol enih v sončku po dežju.Bolje ne more biti.
Slabi dve urci na Črno prst. Med spustom srečal Jožkota, ki je spremljal na Črno prst kuharico. Stisk roke, par besed, dogovor o prihodnjih srečanjih.
Proti Huda južni se je pooblačilo in kmalu pričelo deževati. Nekajkrat je zagrmelo, nato pa začelo vlivati vse močneje.Huda južna. Malo povedrim pod nadvozom se okrepim in še vedno v nalivu proti Poreznu. Po poti se mi med nogami vije potok, noge so mokre kljub nepremočljivim nogavicam, (po 500km pričele prepuščati),spolzkost vse večja.Toda moči je dovolj in Porezen je kmalu za menoj.Me je pa zdelal.Na vrhu pihal severni veter in me prezebel do kosti, temperatura je padla na tri stopinje. Spust nazaj na Petrovo brdo brez posebnosti, samo pazljivo zaradi drsenja, nekaj vaj iz smučanja, vendar ostal na nogah.
6: 47 za prvi krog.
Popolno preoblačenje, Rudi skuhal čaj, okrepčilo, noge ostanejo mokre, karkoli bi obul bi bilo po prvih korakih mokro.
Dež preneha po štirih urah, na drugem vzponu na Črno prst me dohiti tema. Na Melišču pokličem Jožka, ki me na prelazu počaka v družbi dveh žena, Dorice in Ivanke. Štrudl, flaška čaja, banana za na pot. Okrepčevalnica in pol in to na tej višini.Hvala. Pogled na uro kaže da sem pozen izgubil sem rezervo iz prvega kroga. Tema, spolzek teren in megla na poti v dolino so me upočasnili. Huda južna, kratek postanek le za odžejanje in na Porezen. Potoček na poti je skoraj izginil ostalo pa je blato, ki zahteva ob vsakem koraku preveč moči, da ne zdrsnem.
Vse bolj mrzlo je. Pridem na travnik pod Poreznom, pijem in zaužijem gel, da bi povrnil moči, kmalu mi postane slabo Čez travnik je videti na posameznih delih slano. Ni čudno, da me zebe. Na začetku spusta izbruham vsebino želodca. Slabost ostane. Megla je vse gostejša.
Sledim poti navzdol, kmalu opazim da gre preveč levo.Zašel sem. Upam samo, da se ne konča sredi gozda, ampak me pripelje v dolino. Poskušam s pitjem vode, želodec je v krču, ne dovoli, spet bruham. Makadamska cesta, zavijem desno in v teku nadaljujem, kmalu najdem pravo smer. Spust na Petrovo brdo, okrepčilo preoblačenje, obutev, vsaj nekaj minut suhih nog bom imel.
Za drugi krog sem porabil 9:30.
Telo pa utrujeno, ne dovoli mi vnosa česarkoli razen požirka vode tu in tam. Sedaj vem, da še nisem bil dovolj spočit od prejšnjih podvigov.Vendar sem imel tako dobro počutje. Mogoče za krog dva, ni pa bilo za vse tri.Ne gre vsakih 14 dni, ne gre pa če si še tako želim. Takole sem razmišljal na tretjem vzponu na Črno prst. Ura dogovorjena z Jožkom na prelazu je mimo jaz pa še daleč daleč od tam. Kmalu zazvoni telefon. Jožko.Povem situacijo. Rinem dalje, rinem in se zavedam, da me je ura prehitela.
Snidenje na vrhu. Jožko, drži v roki steklenico, v drugi pa šalico. Goveja župca. Počasi pijem, želodec se upira, vendar sedem, in počasi po požirkih pijem. Vmes se pogovarjamo.
Odločim se da je dovolj, Škoda uničevati telo, ko pa mi je limit nedosegljiv.
Trikrat Črna prst, dvakrat Porezen , 80 km je za menoj, bodi dovolj.
Spust v dolino, tokrat na Podbrdo je bil izletniški. Večkrat sem sedel in opazoval Porezen kako se kopa v soncu. Obljubil sem mu, da se vrnem in ponovno naskočim njegova rebra, upam da trikrat.
Jožko in gospe hvala vam.
Odlično se ti vrstijo podvigi, ki zahtevajo veliko vstrajnosti, volje, če ne celo trme. 
Ne verjamem, Bajs pa tudi ne 
, zato prideva jutri preverit, če je res tako. Bom vzel fotoaparat s sabo, da bom lahko posnel dokaze 
(vsem se namreč ne da izogniti 
), ko sem jih slikal z vseh zornih kotov. Jaz sem preverjal razmere na ČP z Janjo in povem vam, da so naju Dorica&Jožko&Jerca-Dakskobler family razvajali bolj kot v kakšnem hotelu v dolini. Zato se na tem mestu prijaznim oskrbnikom na Črni prsti še enkrat najlepše zahvaljujeva. 
da sva ponekod letela precej naravnost. Čas 6:55 ni ne vem kaj 
, sva pa precej počasi startala (do sedla čez Suho 2:15) in si vzela čas za klepet pri Jerci na sedlu in pri Maji v Hudi južni. Tudi obe koriti s hladno tekočo vodo sta bili več kot dobrodošli v res vroči soboti. Hvala obema 
Je pa zato Kobla toliko bolj pisana.