'Forum' was a gathering place of
great social significance, and often the scene of
diverse activities, including political
discussions and debates,
rendezvous,
meetings (vir: Wikipedia, Rimski forum).
Več piscev je v tej debati povedalo, da včasih hočejo kaj napisati (pa čeprav kritično), se premislijo in ta namen iz bilo katerih razlogov opustijo. Preden sem začel pisati ta post, sem tudi sam kolebal, vendar je slednje skregano z mojo osebnostjo in miselnostjo. Če sem se v življenju kaj naučil, je tudi to, da nas različnost bogati in nam pomaga v postajanju boljšega sebe. Ker včasih pa resnično nekdo potrebuje samo brco v rit in streznitev. In kritika, če jo človek zna sprejeti in o njej premisliti, je kvečjemu dobrodošla. Žal, vsi ne vemo vse.
Naj se najprej predstavim, ker imam nek nelagoden ter občutek nevljudnosti, ker se nisem, ko sem se pridružil TF. Sem Mišo, 36. let, mož, oče dveh prekrasnih otrok, zaposlen, načeloma zdrav, zadovoljen z življenjem in osebnostno šaljivec

Vedno rečem, da sem v LJ samo prženen, vedno bom gun Gorenc iz Šk. Loke, ki še vedno navija za HK Jesenice (ki upam, da se 1x pobere) in še vedno reče čigumiju, žvčk

Tečem že ca 3 leta, vendar sem še vedno začetnik. Zakaj ? Ker sem prej tekel občasno, za zabavo, za počitek možganov po napornem dnevu, za ubijanje stresa, niti nisem vedel kaj sem - pronator, supinator, kaj je to vOmax itn. Letošnjo pomlad sem prebral knjigi Rojeni za tek in Ultramaratonec in v meni se je nekaj premaknilo. V okviru službe, sem imel tudi Avi-jevo predavanje (tekopis) o WS100. Uspel sem ga spoznati, z njim in njegovo ženo reči par besed in to me je še dodatno zmotiviralo (David tnx). Začel sem teči redno 4 ali 5x tedensko in skozi literaturo odkrivati raznolikost teka (intervali, fartlek ...), v glavnem v teku sem začel uživati. Me je zasvojil ? Ko sem začel opažati napredek, me je. Potem pa novi copati, oprema, pa menjava copat, ker ti ne pašejo, posledično odkrivanje svojega načina teka, skeniraje nog itn. v glavnem vse začetne težave novega tekača, ko išče sam sebe v tem novoodkritem svetu. TF sem odkril naključno, ko sem brskal po netu in začel brati. In nisem mogel nehati

Izkušnje, izjemne zgodbe in podvigi, nasveti, blogi (Avi, Vencelj, Zvone, Dexi, Wega car itn. - prebral sem vse

), prireditve in rekel sem si, tudi jaz hočem postati del te zgodbe. Dodatno ohrabren z zgodbami posameznikov, sem se udeležil prve 10ke (Zagorska dolina), ki sem jo kljub vročini pretekel in bil zelo ponosen na sebe

Druga je padla Nočna LJ. Sedaj se pripravljam na svojo prvo 21ko na LM. Za naslednje leto sem si zadal cilj Berlin 42 (če mi bo sreča mila in bom prišel noter, če ne, bo padel LM). In par posameznikov novincev je na TF, ki so tako zagreti kot jaz in jih zelo spoštujem, ker se v njih najdem (npr. Štenga, Matej Tarahumara ...). Da, postavil sem si čase in cilje, vendar, če jih ne bom še dosegel, se ne bom zaradi tega požrl - moja pot je še dolga in tega se zavedam. Za mene je tempo 3:50 še vedno šprint

Bom pa delal na tem, kolikor me bodo noge nesle in če bo zdravje dopuščalo (potrkam v les). Šta ne ubije, jača
Glede na št. prispevkov (ca 150) v tako kratkem času, za sebe lahko rečem, da aktivno sodelujem na TF. Zadnje čase sem se malo umiril, ker imam občutek, da pišem preveč

Odprl sem tudi nekaj tem, nekatere so bile dobro komentirane, nekatere za katere sem mislil, da bodo, so zvodenele. In tudi to razumem. Kot je že rekel 'mrzli' sto ljudi, sto čudi (sto žena, sto ...

) Dodatna faktorja sta čas, ki nas obremenjuje, da bi se sodelovali bolj aktivno in seveda interesna sfera pozameznika. In kaj lahko rečem, kot novinec na TF o novincih na TF -> jaz jih razumem.
Prvič - Forum je ogromen in v vsej tej poplavi tem in postov je težko najti odgovor, ki bi specifično ustrezal pozamezniku. Nekaj pripomore k temu tudi ti. faza ugodja oz. linija najmanjšega odpora, saj je najlažje napisati in potem čakati

Največ se bere kolona levo - Zadnji prispevki. Mogoče samo celo to, kar je vsekakor napaka. Če se lotiš stvari, je potrebno k njej pristopiti dejavno in poglobljeno.
Druga stvar - večini je nerodno o tem pisati, saj ko preberejo vse te prispevke 'staroselcev in nadljudi TF' in vaše dosežke, se počutijo majhne in mogoče celo prestrašene (kaj pa če neumnost napišem, a me bo kr nakuru, tko kt zadnč unga). Malo več samozavesti in malo več samoiniciative bo potrebno, če hočete priti do svojih odgovorov. In vsak začetnik, je neučakan. Žal se nič ne zgodi takoj in samo po sebi. Potreben je in bo čas ter volja.
Tretjič - vi se med seboj vsi fizično poznate. Psihologija človeka temelji na fizični prepoznavi nekoga s katerim govori. To je temelj dobre in uspešne obojestranske komunikacije. In vam 'veteranom' je vsekakor lažje v tem virtualnem svetu TF. Novinci se težko udeležujejo vaših tedenskih organiziranih tekaških srečanj, saj se vedno sprašujejo o svoji sposobnosti teka z vami, da ne bodo izpadli slabiči, če bodo hodili vmes itn. Tudi sam sem se hotel udeležiti K-Rožnika, PST-ja, Golade, ker so to meni vse znane tekaške poti. Vendar me je neki primarni strah pred vašimi sposobnostimi, vedno podal na pot tekaške osame. Vem, da sem za to sam kriv, vendar taki smo 'ta novi'. Ne rečem pa, da se vam kmalu ne bom pridružil, saj sem zaradi svoje boljše sposobnosti teka, postal tudi bolj samozavesten. In kot bi rekla moja žena, boljši (manj tečen) človek

Pogrešam pa družbo, saj moji kolegi ne tečejo. Pogrešam organizirano skupino začetnikov, ki bi jo vodil eden od vas izkušenih ter jim razkril vse čare teka in vaše zgodbe. Če jo ima vsak klub, ne vem zakaj jo ne bi TF imel. To motivira. Pogrešam kak družabni dogodek, pa čeprav vem, da obstajajo TF10ka in Sladkih 6. Prvega se nisem mogel udeležiti zaradi dopusta, za drugega še ni čas, saj če bom šel, bom tudi tekel 6 ur

Kolikor pa sem uspel razbrati, je žal slednji tudi številčno omejen in noter pride malo novincev. To je vaš žur in koncu koncev, je tudi prav tako

Pogrešam pa kak spoznavni piknik ali nekaj v tej smeri, kjer se mogoče celo ne teče, ampak se sproščeno zabava in druži. Verjemite vsak bo rade volje plačal, da bo tam in da spoznal nekoga. Da se počuti del nečesa velikega in uspešnega. Da si napolni svoj jaz in najde svoje mesto na TF. Vem pa tudi, da je forum številčen in organizacija takega dogodka ni mačji kašelj.
Četrič - pomanjkanje časa in različnost krajev s katerih prihajamo sta tista, ki nas vse bašeta in nam ne dopuščata več.
Petič in zadnjič - bil sem zaposlen v organizaciji, ki je štela za njeno dejavnost, malo ljudi. Smo ornk delali, vendar smo se imeli super. Poznali smo se, se družili in v glavnem bili kot ena velika družina. Ker je bilo podjetje zelo uspešno, so se razširili in v nekaj letih zaposlili veliko število ljudi. Postali so veliki in takrat je vse zvodenelo. Odnosi znotraj organizacije, nikoli več niso bili taki, kot so bili nekdaj. Mi smo bili 'tastari', vsi drugi so bili 'tanovi'

Žal je to evolucija velike ekspanzije in posledično izguba pristnega stika. In TF je ekpanziral definitivno. Zdaj je prišel čas, ko bo potrebno podelati še na kvaliteti. Aja, še to, bivšo firmo sem zapustil in odšel v manjšo, vendar prav tako uspešno. Smo super koletiv
Naj zaključim (končno), pa čeprav se nisem hotel toliko razpisati, vendar

To so moja opažanja in misli. Mogoče se motim, ker vseved pa nisem. Če sem koga nehote užalil, se mu že vnaprej opravičujem, to ni bil moj namen. Upam, želim in vem, da en dan se srečamo in kako v živo rečemo. Ker kolikor sem uspel razbrati iz vašega pisanja, ste super dekleta in kerlci. In verjamem, da boste tudi taki, ko vam stisnem roko in se vam predstavim - Mišo začetnik

Fajn lauf želim.
Nism nor, ker tečem ... normaln pa tud ne !?