Mislim,da sem se danes prvič v moji tekaški karieri pravilno odločil,da sem odstopil.Že
včerajšne težave ( trebušni krči,slabo počutje )so mi dali misliti,da bo treba enkrat
reči,da je zdravje več vredno od samega uspeha.Celo noč nisem niti zatisnil očesa,a sem kljub temu mislil,da bo šlo v drugi etapi boljše.Kaj kmalu sem spoznal,da nimam moči,
da bi sploh lahko tekel tempo 6,30min/km,a sem še zmeraj vztrajal do Ponikve,to je
do 41 km.Potem,pa sem se odločil,da nima smisla,da ostalih 50 km hodim do cilja,kar
bi sigurno prišel,kar pa ni bil moj namen,ker bi naslednjo etapo moral več kot polovico
prehoditi.Sonce je neusmiljeno pripekalo,meni pa se je že vse upiralo.Posebej se moram
zahvaliti Bernardi Kolman,ki me je pripeljala do železniške postaje Šentjur,prav tako
Lauferju,ki mi je pripeljal pritljago in ZdravkuC,ki je prišel po mene in me odpeljal domov.
Mislim,da sem imel letos že tako preveč dolgih tekov in da bo treba v bodoče kakšen tek
tudi izpustiti.
kot drugi danes 
