Podnebne spremembe in klimatske razmere, ki povzročajo taljenje ledenikov, neurja in poplave, ki so se iz svetovnih razsežnosti razširile na našo deželo, niso zaobšle niti Fotrovega teka. Če je še opoldne kazalo, da deževne napovedi ne držijo, pa se je ravno med tekom močno vlivalo. Škoda, da te spremembe ne povzročajo še taljenja telesnih maščob, čeprav bi pa na tem teku maščobne obloge marsikomu še kar prav prišle. A proti maščobam se še da ukrepati, proti ujmam pa so ljudje brez moči, zato smo tudi tekači zbrali nekaj prispevkov in s tem dodali kamenček v mozaik pomoči prizadetim v poplavah in neurjih.
Najprej je seveda pomembno omeniti Aleša in njegovo družino, ki imajo levji delež pri organizaciji Fotrovega teka. Kot vedno, so tudi tokrat opravili odlično, čeprav je bilo treba evidentirati tri dimenzije za vsakega tekača. Vsak tekač je prejel tudi diplomo in lesen krožnik, ki je zelo pripraven za rezanje klobas, za vegetarijance pa za pripravo zeljnate solate. Tisti človeček, ki je vgraviran na krožniku pa nikakor ni podoben Fotru, čeprav je kot prispodoba fotrov kar primeren. Vse to je zrihtal Aleš in res si zasluži veliko pohvalo. Upam, da bo še naprej skrbel za izvedbo nadaljnjih Fotrovih tekov.
Ko sem pričel s tekom, še ni deževalo, nekje proti sredini ovala, pa se je začelo močenje in mokrenje od zunaj in znotraj. Enkrat sem celo šel v grmovje in se pomočil od znotraj navzven. Prejšnji dan mi je en Bohinjec povedal, da je med neurjem nad Bohinjem celo Sava Bohinjka obrnila tok in tekla nazaj v jezero, ker so bili dotoki hudournikov v Savo tako siloviti, da so spremenili njen tok. Ta pametni odneha, pravijo in Sava se je modro obrnila nazaj v mirne jezerske vode. Tudi sam sem razmišljal ali naj se obrnem in tečem nazaj, če bo močno deževalo ali naj nadaljujem naprej. A ker sem treniral tudi
tek v nevihtah, sem lagodno tekel naprej. Priznam pa, da mi je dež med tekom skoraj bolj všeč kot vročina, saj me lepo hladi, moker pa sem tako ali tako, od znoja ali dežja.
Na Fotrovem teku je tako, da se ne meri samo čas, ampak tudi teža in višina in smo temu primerno tudi razporejeni v kategorije. Potem se po BMI računajo rezultati. Sicer nimam pojma, kaj je to BMI in kako se računa, ampak Aleš bo že vedel in mu tudi zaupam, da je naredil vse tako kot je prav. Tek je namreč preveč kompleksna zadeva, da bi ga ocenjevali samo s časom. Zasluži si ocenjevanje z vseh mogočih strani in aspektov, tako po kategorijah kot pri borilnih športih, po koeficientih težavnosti kot pri skokih v vodo, po umetniškem vtisu kot pri umetnostnem drsanju, po lepoti izvedbe kot pri ritmični gimnastiki in našteval bi lahko še v nedogled, pa tudi že večkrat sem to razlagal. Ampak za vse to primanjkuje sodnikov in ocenjevalcev, zato je že računanje BMI veliko delo, ki pa ga je opravila Barb, odlično kot vsako leto in si na tem mestu tudi zasluži pohvalo.
Da ne bi dobili napačen vtis, da Fotrov tek na ta način spodbuja gojenje maščobe, je treba povedati, da teža ni edini faktor, ampak sta prav zato prisotna še čas in višina, da tek spodbuja tudi hitrost in rast. Na nek način moramo tudi težki in bolj počasni tekači priti do izraza, čeprav proti šlank in hitrim tekačem tudi na Fotrovem teku nimamo šans. Tako je bilo tudi včeraj, čeprav sem za svoje sposobnosti kar hitro bežal pred dežjem.
Nadaljevanje teka, kar pomeni analiza v Brunarici, razglasitev rezultatov in podelitev diplom, medalj, pokalov in krožnikov (K-rožnikarji, dobra ideja za priznanja za x-krat pretečen Krožnik) je potekalo pozno v deževno noč. Dvakrat sem moral umakniti avto, enkrat zato, ker sem parkiral pod kostanjem in so jesenski plodovi pod vplivom vetra padali po občutljivi pločevini, drugič pa zato, ker sem nekoga zaparkiral. Ko sem se tretjič usedel v avto, sem se odpeljal kar domov.
Preden grem, moram še reči, da sem bil izredno vesel srečanj z nekaterimi tekači in tekačicami, ki se že dolgo nismo videli, da sem zadovoljen in v čast mi je, da tak znamenit tek nosi ime po mojem vzdevku, čeprav bi bil lahko ta tek tudi vzpodbuda za vse fotre, ki jim maščoba omogoča, da morajo kupovati vedno širše hlače in vedno daljše pasove. Vesel sem bil obiska Snežinke, ki res izgleda kot Snežna kraljica in na tem mestu se moram tudi njej zahvaliti, ki se je potrudila in nas skoraj poldrugo stotnijo tekačev prijavila na Ljubljanski maraton. Tako da, če se ne vidimo prej, pa se srečamo ali pa prehitimo na tem maratonu.
Še veliko je za povedati o Fotrovem teku, a potem bo zapis tako dolg, da ga nihče ne bo prebral do konca. Kdor se je z branjem prebil do sem, naj prebere še tole: Se vidimo na naslednjem Fotrovem teku.