- 25 Okt 2012, 21:27
#292158
Zadnje dni spremljam Tekaški forum in vidim, da se svet oziroma Slovenija vrti okrog Ljubljanskega maratona. Kaj bomo jedli en večer prej, kaj bomo jedli zjutraj, kaj bomo oblekli, kakšno bo vreme, kaj bomo jedli po maratonu, kje se bomo dobili po maratonu, kam bomo šli lul...
Letos vreme ne bo naklonjeno tekačem. Na žalost.
Zato tudi nenaden porast novih registriranih "tekačev" na Tekaškem forumu, ki so se registrirali izključno zato, da prodajo štatrnino, ker jih je postalo strah, zaradi vremena ali česa drugega.
Sovenci se nasplošno radi dokazujemo: "spomladi sem začel teči, kupil sem si najboljšo opremo, rad sem, če me vidijo sosedi, ko grem tečt". Po par mesecih prva 10tka, po pol leta prvi polmaraton, na Ljubljanskem pa cel maraton. Saj bo šlo, če ne drugače, pa "z glavo".
Bojim se, da bo pristanek na realnih tleh za marsikoga boleč. Še posebej v teh težkih vremenskih pogojih.
V Sloveniji imamo ekipo dobrih ultramaratoncev, maratoncev in kratkašev, z nekaterimi bom tekel na Sladkih6 in mi bo v čast. Nato imamo množico dobrih rekreativcev, ki pridno trenirajo. Imamo pa tudi veliko množico nedeljskih tekačev. Ti se včasih precenijo in si zadajo previsoke cilje. To je v naturi Slovencev. Mogoče niti ni tako slabo, vsaj včasih vseeno malo pomigajo.
Mislim, da vedno bolj razumem nekaj znancev, ki celo leto pridno trenirajo za eno ali pa za nekaj tekem. Njim ni pomembno ogromno število tekem, cela gora pretečenih kilometrov in raznorazne lestvice in statistike. Imajo stil. Stil življenja in cilj. Pa če je samo eden v celem letu. In imajo voljo. Močno. IN VEDO, KAJ HOČEJO!
Tudi meni so pozimi previsoki cilji in posledično poškodbe dale pošteno po piz... In na srečo sem spregledal, kot nekoč Esmeralda... In sedaj imam realne cilje. Grem lepo po vrsti. In se zavedam, da vsak pač ni ustvarjen za ultramaratonca. Boljše kvaliteta kot kvantiteta.
Letos po dolgem času na Ljubljanski maraton ne grem. Pa ne zaradi vremena. Recesija je. Pošteno je udarila po Sloveniji in tudi po moji družini. Tudi moja pripravljenost za dolge proge ni bleščeča, ker trenutno delam na hitrosti in moči. Pa tudi cena Ljubljanskega maraton se mi zdi pošteno previsoka. Zaradi mene bi za štartnino dobil samo čip in štartno številko, samo da bi bila štartnina prilagojena slovenskim razmeram.
Do sedaj sem trikrat tekel LJ maraton in enkrat polmaraton, in bilo je čudovito. Ta množica ljudi te čisto potegne vase. In navijači, in glasbena skupina na štartu. Super. Vse je bilo OK, tako, da ni kaj kritizirat organizatorje, razen cene. Glede tekačev pa samo to; naj se vsak postavi v boks po svojih zmožnostih. Saj šteje netto čas. Ker so od začetka eni resna ovira. Tu bi lahko spet o slovenski naturi.
Dovolj za enkrat!
Letos na LM vam vsem želim dober in uspešen tek.
In lepo vreme!
Na Sladkih6 pa se vidimo, pa če sem pripravljen ali ne.
Letos vreme ne bo naklonjeno tekačem. Na žalost.
Zato tudi nenaden porast novih registriranih "tekačev" na Tekaškem forumu, ki so se registrirali izključno zato, da prodajo štatrnino, ker jih je postalo strah, zaradi vremena ali česa drugega.
Sovenci se nasplošno radi dokazujemo: "spomladi sem začel teči, kupil sem si najboljšo opremo, rad sem, če me vidijo sosedi, ko grem tečt". Po par mesecih prva 10tka, po pol leta prvi polmaraton, na Ljubljanskem pa cel maraton. Saj bo šlo, če ne drugače, pa "z glavo".
Bojim se, da bo pristanek na realnih tleh za marsikoga boleč. Še posebej v teh težkih vremenskih pogojih.
V Sloveniji imamo ekipo dobrih ultramaratoncev, maratoncev in kratkašev, z nekaterimi bom tekel na Sladkih6 in mi bo v čast. Nato imamo množico dobrih rekreativcev, ki pridno trenirajo. Imamo pa tudi veliko množico nedeljskih tekačev. Ti se včasih precenijo in si zadajo previsoke cilje. To je v naturi Slovencev. Mogoče niti ni tako slabo, vsaj včasih vseeno malo pomigajo.
Mislim, da vedno bolj razumem nekaj znancev, ki celo leto pridno trenirajo za eno ali pa za nekaj tekem. Njim ni pomembno ogromno število tekem, cela gora pretečenih kilometrov in raznorazne lestvice in statistike. Imajo stil. Stil življenja in cilj. Pa če je samo eden v celem letu. In imajo voljo. Močno. IN VEDO, KAJ HOČEJO!
Tudi meni so pozimi previsoki cilji in posledično poškodbe dale pošteno po piz... In na srečo sem spregledal, kot nekoč Esmeralda... In sedaj imam realne cilje. Grem lepo po vrsti. In se zavedam, da vsak pač ni ustvarjen za ultramaratonca. Boljše kvaliteta kot kvantiteta.
Letos po dolgem času na Ljubljanski maraton ne grem. Pa ne zaradi vremena. Recesija je. Pošteno je udarila po Sloveniji in tudi po moji družini. Tudi moja pripravljenost za dolge proge ni bleščeča, ker trenutno delam na hitrosti in moči. Pa tudi cena Ljubljanskega maraton se mi zdi pošteno previsoka. Zaradi mene bi za štartnino dobil samo čip in štartno številko, samo da bi bila štartnina prilagojena slovenskim razmeram.
Do sedaj sem trikrat tekel LJ maraton in enkrat polmaraton, in bilo je čudovito. Ta množica ljudi te čisto potegne vase. In navijači, in glasbena skupina na štartu. Super. Vse je bilo OK, tako, da ni kaj kritizirat organizatorje, razen cene. Glede tekačev pa samo to; naj se vsak postavi v boks po svojih zmožnostih. Saj šteje netto čas. Ker so od začetka eni resna ovira. Tu bi lahko spet o slovenski naturi.
Dovolj za enkrat!
Letos na LM vam vsem želim dober in uspešen tek.
In lepo vreme!
Na Sladkih6 pa se vidimo, pa če sem pripravljen ali ne.
Kar me ne ubije, me okrepi!