Zanimiva tema. Da pojasnim (in sam sebe spomnim) kaj mi je najvecja motivacija, se moram vrniti v leto 2013. Imel sem 97kg na 173 cm visine.
Visok tlak na zdravniskem pregledu, splosno slabo pocutje , navelicanost vsega in vseh.
Na1x mi je naredil klik v glavi; prešaltal na normalno hrano v normalnih kolicinah, brez odrekanja (edino kar sem popolnoma ukinil je bilo cvrtje, alkohol, vse pijace razen vode ter pudingi in podobne bedarije). Tudi junk sem še zmeraj jedel,ampak... v cloveskih kolicinah.
10mesecev in minus 20kg. Pocutje: fizicno super, psihicno ok.. nekaj je manjkalo... se spomnim na srednjo šolo in kolesarjenje.
leto kasneje Kupim specialko. Cez pol leta kupim še mtb. Zacnem priloznostno teči. Pocasi vzljubim tek (ceprav niti slucajno tako kot kolo, ne me lincat, vem da sem na TF
).
Vec kot sportam, bolje se pocutim. Okus se mi je spremenil. Ne upiram se vec sladkemu... ker me ne rajca vec sladkor. Kar sem vcasih komaj prehodil , sedaj pretecem ali prekolesarim. Brez Strave, brez tempa, brez tekmovanj... cisti uzitek. Na kolesu ne gledam povprecne hitrosti, ampak razglede. Dam se na off. Boli me papak za nepomembne neumnosti.
Izpolnil vse 3novoletne zaobljube za l.2018; marca pretekel svoj prvi polmaraton (sezana), julija prezivel kolesarski dopust v dolomitih in izpolnil drugo zaobljubo ; spiti espreso na prelazu Stelvio s pogledom na specialko ter prejsniji teden prvic daroval kri.
Sedaj imam 67kg in tako je ze peto leto.Psihofizicno pocutje VRHUNSKO. Pohvaljen na zdravniskih pregledih. Baje imam kri 2letnega otroka, pulz v mirovanju krepko pod 45... našel strast;gibanje.
Tako da... za kolo ne rabim neke extra motivacije, za tek pa... hja... priznam, poleti mi ne sede tect,pozimi padem notri.
In za tek imam 2motivaciji; ko hocem iti na kavc se spomnim kaksen je filing ko se vrnem. Ali pa si pripravim najlubso hrano(1mesecno pojem pico) , si jo pripravim na mizo... in si recem: tvoja je. Ko se vrnes iz teka. In grem tect. Ker pico si zelim zasluziti.
No... egoisticno,najbrz malo grdo od mene,ampak vseeno... ko tecem
/kolesarim mimo kioskov z kebabi/bureki in vidim moje vrstnike, ki se navsezgodaj zjutraj bašejo z fastfoodom in me gledajo kot da imam 12rok, 3glave in rep, si recem : " tak sem bil jaz vcasih????". Ni šans... grem raje še 1krog.
No, in ko pogledam osebno iz leta 2012 in voznisko iz letosnjega leta... ja,sliki sta kar razlicni... dobro dene.
Nauk, ki sem se ga naucil; je..s diete, je..s mnenje drugih. Nekaj si je potrebno res zeleti, pripravljen spremeniti lifestyle, marsikaj potrtpeti in pocasi prilesti do cilja. Ker ce v necemu najdes cisto strast... niti ne rabis kaj prevec iskanja motivacije.
Ja, sport te naredi boljsega cloveka.