Helou!
Nataša, obljuba dela dolg!
V nadaljevanju...
Helou!
Zadnji vikend v maju pomeni za člane društva za raziskovanje jam Ljubljana skoraj neodložljivo udeležbo na tradicionalnem srečanju imenovanem Veteranska akcija v Najdeno jamo. Edina opravičila so rojstvo, poroka ali smrt. Tokrat je bila 30.
Zjutraj se na piknik placu pred jamo zbere vsa društvena srenja, tako starih članov (gerantološka sekcija), kot najmlajših. Po rokah hitro zakrožijo steklenice raznih domačih zvarkov v obliki žganic. Ko se želodček dodobra segreje in usta primerno razvežejo v sproščujoč klepet "o starih časih, kako so ga člani srali in imeli to in to reč med sabo" (prosto po Levstiku), se jamarska trupla počasi zbašejo v jamarsko opremo in se zrinejo skozi dokaj majhen vhod v jamo, ki obsega dobrih 5 kilometrov rovov. Skupinice odšvigajo v razne predele jame in tam, ali plezajo in iščejo nove prehode, ali merijo in rišejo že raziskane nove dele, ali fotografirajo, ali pa se grejo čisti turizem.
Obisk jame traja od tri do osem ur, kakor je kdo zagnan in nabit z energijo. Ko se banda priklati iz jame na plano, se začne tisto pravo piknikovanje, sredi gozda, natančneje sredi Lanskega vrha blizu Laz pri Planini, topovski streljaj od Fukatca, pardon, Logatca.
Ogenj so "požarci" že nekaj ur prej začeli pripravljati s suhimi vejicami in odpadnim lesnim drobirjem. Ko pa se iz jame priklati Bajsi, zakurbla svojo motorko in se spravi nad že padle sušice ter pripravi zajeten kup drvja za pošten ogenj. Iz brodsakov, vrečk, košar, hladilnih torb, iza srajc,..se privlečejo dobrote in požrtija se začne. Pasja radost, hrenovke, takšne in drugačne klobase, čevapčiči, svinjina, ptiči, čebula, bučke,..se izpostavijo nemilosrdni rotaciji in razkrajajoči moči sline in kisline. Tu ne smemo pozabiti na kruh, razne "home made" namaze, paradajz, papriko in podobno dodatno želodčno breme.
Čez vse to pa pir, ali "rujno vince", ali pa oboje skupaj. Pridne roke aktiva kmečkih žena in deklet iz skritih kotičkov pričarajo tudi kakšno nadvse odlično sladico.
Ko se želodci napihnejo, grla utopijo in glasilke zaribajo se vrlo članstvo zavleče v šlafzake in pod milim nebom, sredi noči uprizorijo žaganje drv. Zgodi se, da nekateri primerki pokličejo kakšnega jelena, ali dva.
Noč seveda hitro mine, želodci se izpraznijo in s čudnimi zvoki opozorijo lastnika, da so potrebni kvantitete. Na smrt lačni in skrokani člani med ostanki hrane poiščejo še kakšen lep kos mesa, razpihajo žerjavico in bolj na pol scmarijo, kar so pač našli.
Na koncu se "kamp" še pospravi in pripravi na "ob letu osorej"!
Moja "home made" omaka:
1/2 l kisle smetane (Ljubljanske mlekarne)
5 vrečk majoneze (obvezno, in samo Zvjezda majoneza iz Hrvaške)
1 glavica česna (Alium sativum)
zajeten šop peteršilja (Petroselinum sativum)
1 mala pločevinka sladke koruze (Eta)
za hrabre: 15 svežih čilijev
Majonezo in kislo smetano zmešamo v gladko in tekočo maso. Peteršilj na drobno sesekljamo, ravno tako česen ter jih zmešamo v maso. Hrabri narežejo čili na kolobarčke in ga umešajo. Na koncu dodamo še sladko koruzo. V hladilniku pustimo stati čez noč, oz. osem ur. Pred vsako konzumacijo, omako vsakič dobro premešamo ter zajemamo z dna.
Pa, dober tek!