Moj kratek zapis z družabnega omrežja. Lepo je bilo.
OSMICA je postala standard na 8 ur Slivnice.
Še četrtič zapored sva se z Ireno podala na prireditev, ki z leta v leto raste v vseh pogledih. Prvi dve akciji sem zaključil s po sedmimi vzponi, lani pa sem si postavil nov standard. In prav v tej akciji izsledil drobce nove tekaške pomladi. Letos sem želel videti ali vijolice še cvetijo. Spoznal sem, da je odgovor pritrdilen.
Za začetek sem se malo preveč oblekel. Ker me na startu čisto nič ni zeblo, je bilo jasno, da bo kuhinja. Že bežen pogled okoli lastne osi je napovedoval, da govorice o brutalni konkurenci niso bile iz trte zvite. Sam začetek s skupinskim vodenjem je napovedal, da je vrag odnesel šalo od prvega trenutka dalje. Zdravko je junaško odprl dirko, osrednja favorita Marjan in Ivi pa sta priključila in odšla po svoje. Zadaj smo po mojem občutku večinoma pohiteli bolj ali manj prehitro. Zase lahko z gotovostjo zatrdim, da res. A sem tega vajen. Adrenalin naredi svoje in dan, ki se dela. Pa prečudovita kulisa. Kljub temu ne zbezljam do konca in si pustim kanček prostora za nadaljevanje.
Začne se ples nenehnih srečanj s tisto posebno vrsto ljudi, ki obožuje to, da se malo trpinči. Ki zlepa ne odneha. In ima na pretek volje do življenja. Veliko je bilo nasmejanih in prijaznih obrazov. Pa tudi tistih, ki so bili bolj v svojem svetu. In mogoče tudi kdo, ki se zdi čisto malo asocialen.
Proti koncu prvega vzpona me ujame Andreja, največja zvezdnica prireditve. Dejansko gre za zelo prijetno dekle. Ujame me tudi proti koncu drugega in tretjega in še četrtega vzpona.. Šele potem malenkost spusti ritem. V prvem delu sem bil tudi blizu Jasmina, velika zmagovalka med dekleti. Da je bila Jasmina tako dobra, ni čisto nič presenetljivo. Da pa tako leti, potem , ko ji je pošteno zagodla poškodba, je že druga zgodba. Alenka in Marija sta bili ves čas blizu, na koncu sta stopnjevali tempo. Posebej Alenka je na koncu zasijala, nič nenavadnega, to je pač njen standard. Marija me je na koncu zadnjega spusta že prehitela, gor grede je bilo nekaj več življenja v meni, zadnji vzpon je le zadnji vzpon.
Moji vmesni časi in ritem je bil zelo podoben lanskemu, temu primerno je bil tako tudi s skupnim časom. Zadnji vzpon na primer sem imel lani 41'00 minute, letos pa 41'17. Glede na to, da sem proti koncu nekajkrat imel občutek ,da bom obtičal v blatu, je bilo vse v redu.
Sicer pa je dirka tudi v tekmovalnem smislu tekla na zelo visoki ravni. Osem deklet je naredilo vsaj 7 vzponov. Štiri so bile z osmimi. 35 fantov je naredilo vsaj 7 vzponov, 23 vsaj osem, 10 vsaj devet in trije 10 vzponov. Številke so zgovorne same po sebi.
Marjan, Ivi in Sebastjan so naredili še en veličastno ultra predstavo več. Najočitnejše prodor med eliti je izvedel Francesko. Seveda je bilo to presenečenje le za tiste, ki ga nimajo čast srečevati v zadnjem obdobju. Ostali razumemo. Ne le, da je letel, hkrati je širil super pozitivno energijo. Tudi ostali volkovi s Tošča in Grmade, tako občasni kot redni, s(m)o pokazali svoje krempeljčke. Deželak Sr Ečo - volk je izjemno finiširal, Boštjan Erjavšek-Beli in Bojan sta prišla skupaj v cilj, Miha Vidali je zaključil deseterico. Marjan, naš slavljenec je bil standardno superioren, odlični so bili še Jasmina, zmagovalka, Borut, Matjaž in Dare. Svoje so prispevali še Andrej, Jaka, Katja Drobež, Gombač Žiga X, Tatjana, Olga, Irena, Mojca, Bogo, Marjan, Polona in Andrej, ki si je na ta lep dan privoščil en daljši duatlon.
Bila je še vrsta drugih zgodb. Toni, legenda z Davosa je spremljal hitro Hčerko Klaro. Oskar, ki nas bo med drugimi zastopal letos na UTMB-ju, se uspešno vrača po poškodbi.
Organizacija je ponovno presegala mnoge tekme z visoko startnino, Upam, da smo večinoma po svojih močeh prispevali prostovoljne prispevke. Že tako visok standard prireditelji vsako leto še dobro dvignejo.
Vreme je bilo čudovito. Tudi Irena <3 je bila zadovoljna s svojimi petimi vzponi. Upava, da bova še dolgo v takem stanju, da bova lahko del tako izjemnih zgodb. Se vidimo na petem dirjanju po Slivnici.
Besede so se zataknile nekje okrog srca. To je definitivno prva poezija, ki jo je nekdo napisal zame. Uau! Zdaj si me pa res presenetila! Ženska neštetih talentov in velikega srca! Objem!
... Izračunal sem si približen tempo nekje 37, 38 minut za vzpon in okrog 20 minut