Ja mogoče, ne mogoče, ampak 100% je lahko žal tistim, ki niso šli.Seveda zastopim, če nekateri niso mogli iti zaradi drugih obveznosti, ki so jih imeli.
Kot je Yogo opisal je bila jutranja temperatura v dolini, v samem mestu Tržič kar prijetno nizka - 6.No v tem mrazu sem jaz lepo še prikolesaril od doma do zbornega mesta pred avtobusno postajo.Čez sem imel šal in sem kar pošteno pritiskal pedala, da ja ne bom zamudil te prilike, da rinemo proti Jezerskem po poteh SAM.Niti nisem vedel, da je tako nizka temperatura.Zjutraj pogledam skozi okno in samo vidim, da je vzunaj okoli hiše kot da bi bilo pobeljeno od snega.Pa je bila vendarle slana saj zdelo se mi je.Ko sem pritiskal kolo proti Tržiču se mi je čudno zdelo, zakaj se mi tako hitro nabira na anoraku nekaj belega, kot ena plast.Sem si mislil, da ni taka nizka temperatura, ampak mogoče večja vlažnost.No pa sem na samem mestu izvedel za temperaturo.
Ko smo se zbrali smo kar hitro odjadrali proti našemu cilju naproti.
Moram še omeniti, da se je vrnil TUAREG bravo me zelo veseli, da si se vrnil.Na hitro sem se na kratko rokoval z nekaterimi forumovci, ki so bili prisotni z nekaterimi samo pomahal.Se opravičujem, če nisem kateremu segel v roke.Pač sem prišel skoraj zadnji trenutek.
Ko smo štartali smo kmalu začeli oblikovati takoimenovane hitre oddelke
.Nekaterim je bila začetna hitrost premajhna pa smo malce pritisnili na plinček.No tako hudo spet ni bilo.Vem samo, da sem si zadal iti celo pot nekako konstantno z nepreveč velikim cukanjem v tempu tega teka, ki smo ga opravili nekateri.Nekateri pa, kapo dol so celo pot veliko hodili in to je šele muka priti čez vse poti, ki ste jih obrali do konca.
Nam pa se zmeraj nekam tako mudi, kot da bi kaj zamudili
.
Mene osebno je kljub temu, da sem prikolesaril, kar pošteno zeblo pa sem začel kar hitro.Samo potem mi je pa pod Kofcami začelo kuhati kot v loncu pod pritiskom
.Nekako smo bili nekateri vseskozi v nekem guštu da smo se menjavali v ospredju čeprav ni bila tekma.
Ampak je bil trening tek.Napravljen pa sem bil kot eskim.Ko sem na Kofcah dal nekatere stvari dol sem se počutil, kot prerojen, čeprav sem v nahrbtniku imel veliko količino mokrih oblek.Ampak nič ne de sem si dejal bomo pa malce več kalorijc pokurili.Samo da se šiba sem si dejal.
Zatem smo se nekateri počasi odpravili iz Kofc nekaj časa me je spremljal še Dule.Pa mi je bilo kar fino, da sem imel družbo.Malce kasneje je ostal vzadaj pa sem kmalu dobil družbo dobrih in zagrizenih hribovskih laufarjev.Ki so malce starejši od mene in so bili izredno dobri.Veliko je bilo starih znancev 12ur Kališča in tako dalje.
Najbolj mi je šlo že kar malce na otročje, ko smo se počasi spuščali od Šije proti Pungrat-u.Na cesti, ki smo jo puščali za seboj pa je bilo tako ledeno, da sem dejal, da nam manjkajo samo še drsalke pol imamo pa čisto vse na tapeti današnjega dne.Pa smo se malce klizali in doklizali.Pred samo kočo na Pungratu pa je bil sneg tako trd, da smo lahko brez da bi se vdiralo hodili po njem.Takoj sem se spomnil na otroška leta, ko so bile zime tako močne, da smo lahko tako hodili po snegu, da se ni vdiralo.Bilo je pravljično, resnično.
Če si pogledal levo proti goram Košute, ki je bila resnično lepo obsijana s soncem.No konec, koncev je bilo tukaj gori precej topleje kot v dolini razen, ko smo se približevali Dolgi njivi, kjer je edino zima pokazala malce svoje zobe.Malce več snega in pa hladen vetrič, ki nam je dajal navidezna krila, ki so nas ponesla proti cilju, ki smo ga imeli vsi pred seboj, to je Jezersko.
Malce smo šli po drugi poti, ampak ne kaj dosti in začeli udrihati vse bolj navzdol.Ko smo prišli v samo Jezersko smo se odpravili proti bencinski postaji, kjer smo se za začetek zbrali tisti, ki smo prijadrali pri prvih.Poklepetali par besed in popili nekaj vitaminčkov
se za silo preoblekli in odpravili proti hotelu Planika, kjer so nas prijazno pogostili z makaroni in solato.Tako so se naša telesa vsaj malce podprla.Pa saj človek ni mogel ne vem kako jesti, ko smo pa še bili pod vtisi današnjega dogodka, treninga.Nekaj časa smo še počakali, če bodo nekateri že kmalu privihrali, nekateri so, nekateri pa ne.
Na sami analizi je bilo seveda veliko smeha, ki ga ne sme manjkati.Sicer bi bilo tako druženje na koncu suhoparno in turobno.Ljudje se morajo veseliti takih dogodkov in z veseljem potrenirati take zadeve, kot je bila današnja.Sam sem bil na koncu kar malce dehidriran, ker sem zaužil premalo tekočine, no pa saj je niti nisem imel veliko s seboj.
Zato Hvala Vlajkotu, ki je prišel naproti in mi podal vodo, ki sem jo spraznil hitro, kar steklo mi je po grlu.Tedaj mi ni na pamet prišlo nobeno pivo, ampak samo nekaj osvežilnega.Zanimivo je bilo tudi to da sploh nisem bil toliko utrujen, ampak dehidriranost pa lahko hitro nastopi.
Če malce pomislim, konec koncev sem bil nekaj časa nazaj napravljen kot eskim ha, ha.
Privandrali pa smo le do konca.
Bilo je čudovito, ravno tako vsa družba, ki je bila zbrana danes.Hvala Iztoku za preprosto izvedbo.
Mislim ljudje da morate naslednjič, ko bo zopet taka tekaška fešta, da se je udeležite ne bo vam žal 100% GARANTIRANO.
Ekola takole na kratko povedano
.
Aja sem še nekaj pozabil.Ko so nas Duleta, Yogo-ta in mene peljali proti Tržiču sem tako lepo začel kinkati v avtu, ker je bilo tako prijetno toplo.Pa ravno malce zakinkam pa sem moral iti še s kolesom proti domu.Pa saj mi ni bilo hudo.Sem si rekel, da bom malce noge pretegnil.In še zelo dobro in hitro mi je šlo.A glej ga zlomka.Najbolj me je pogrelo to, da sem se v hladnem popoldnevu, ki se je prevesil že v pozno popoldne.Kaj začel sem ratati brihten, nič več nisem kinkal.Sem se zbrihtal kot marija, dijo mijo.
Ampak sem si rekel na kolesu, da ko pridem domov bom naložil peč, da bo kar pokalo od toplote
pojem še juhco in sem fletno na toplem.Kmalu sem bil že za računalnikom, a sem čakal če bo mogoče kdo drug kaj napisal.
No sedaj pa res te kratke zgodbice konec.
ČAO!