Saj v bistvu ni kaj dodati, morda le razmišljanje: ne udeležujem se ravno mnogih prireditev, vendar se tu na forumu dostkrat prebere nekaj v stilu "ena lepših tekem"... Glede na opise, ki jih forumovci podajamo, se pa da z rednim spremljanjem teh poročil vseeno dobit ena slika, kje je poleg samega teka še kaj več, kje je organizacija na vrhunski ravni, pa traktati glede štartnin in majic itd itd... No, prepričan sem, da SAM spada v TOP 5 tekaških prireditev v Sloveniji, in to z vseh vidikov, zato ne bi ničesar posebej izpostavljal. Po tihem se le spašujem, kaj je tisto gonilo, da je nekje tak nivo, drugje pa... ga sploh ni. Vsa čast, upam, da zagnanost ostaja tudi v prihodnje. Odlično. Res hvala!
Zdaj pa k sami tekmi in vsemu okoli nje: s familijo so se odločili, da gremo dan prej na Jezersko, jaz svoje odlaufam, pol pa uživamo v bajni okolici. V petek smo se na hitro oglasili na testeninki, pol pa kr hitro spat...
Soboto pričel na Jezerskem, se mirno odpeljali v Tržič. Za moje pojme bil tam prehitro, zato sem se umaknil od vrveža, si privoščil mirno kavico, 15 min. pred štartom pa sem se le malo pretegnil in segrel. Izkušnja izpred dveh let, ko sem na SAM-u sodeloval prvič, mi je koristila v tem, da se tokrat nisem postavil na začelje skupine, pač pa - še vedno skromno - v drugo bojno vrsto. Namreč, takoj ko trasa zavije z asfalta na planinsko pot, je dokaj težko prehitevat. Če nekdo spredaj "diktira" prepočasen tempo, je treba precej muk, da prideš mimo, navade priganjat pa tudi ravno nimam. In v soboto je bilo treba samo enkrat pritisnit do daske, potem pa se tekaška kača itak razvleče, pa tudi pot je kasneje tako široka, da tega problema ni več. Proga do Kofc mi je skoraj domača, me spominja na domače Pohorje, vseskozi štajga, ki razen na dveh, treh mestih (spust na Kal, Ravne), ne pusti, da bi prišel do sape. Ko pa enkrat zapustiš gozd, in v daljavi slišiš raztegovanje harmonike… Milina! Prvi del opravljen, zdaj se začne uživancija. Kulisa Košute v takem vremenu, kot smo ga imeli zopet letos, prijazni oskrbniki okrepčevalnic, neskončni mir,… Poezija! Nazaj na traso: od Kofc, mimo Pungarta pa vse do Dolge njive, je dost dol, pa spet malo gor in tako cik-cak. Na določenih odcepih sem kar pozabil, da sem vendar na tekmi, šele pogled na Polarja je pokazal, da bi lahko "še nekaj malega dodal". Prav tako med Kofcami in Dolgo njivo tečem skorajda sam: na mestih, kjer se razgled odpre, daleč pred sabo ne vidim nikogar. Šele ko pridem iz gozda, vidim, da sem počasi dohiteval večjo skupino tekačev, za katero sem na Kofcah zaostajal že pet minut (to vem zdaj, ko gledam vmesne rezultate na
www.drustvo-sdpoljane.si/sam2006/sam2006_35.htm ). Malo tekmovalnega duha me podžge, vendar pa vzpon takoj za Dolgo njivo spet spomni noge, pljuča in srce, da bo treba še kr garat… Ko pa se proga dokončno prevesi v spuščanje, e - takrat pa ni več milosti: zdi se mi, da drvim, noge se mi vrtijo kot v kaki risanki, hvala kaj-te-vem-komu, da nisem v kak kamen al pa korenino zapel. Ne bi bilo lepo videt! Skratka, noge so do spusta krasno zdržale, del prej omenjene skupine prehitim do Pečovnika, preostanek pa v spustu takoj za karavlo. Ne vem, če je ostale že tak zdelalo al sem preprosto jaz preveč nor in sem pač spustil konje… Kakorkoli, zadnjih nekaj kilometrov že kalkuliram, za kolk bom PB izboljšal. Brez posebnega naprezanja odtečem še zadnji "intervalček", že na zadnjih okrepčevalnicah pa so mi vedeli povedat, da sem šesti. Hu-aaa! Jep, štoparca se ustavi pod 3:10. Nor občutek, nepričakovan! V cilju me čaka femili (evo nas:
http://www.klub-trmastih.si/2006slike/sam06/m11.jpg ), pol pa hitro na masažo (no, to pa je prednost, če si tako hitro v cilju: nobene vrste, 10 min. posvetila vsaki nogici, majke, je pasalo).
Aja, vesel sem, da sem končno spoznal Fotra, pa Marjana, jeklenega ZdravkotaC (Zdravko, ti si faca, tule ti napovem, da greva enkrat skupaj na Areh... Al pa Tri Kralje, če hošeš - štima?), pa srečal Erota in Vilka s familijo… Prav tako sem se začvekals Slovakom Pavolom Faško (3. absolutno na 35k), nekaj malega smo klepetali že zjutraj, ko smo na avtobus čakali. Sem ga že takrat imel na sumu, da ni prišel sem cajta zapravljat, ko pa je par svojih dosežkov povedal (npr. na 7. LM - 2002 - je bil z 2:35 šesti), sem pa vse zvedel. Najbolj hecno pa se mi je zdelo, ko je omenil, da se je malo medvedov bal (?!)…
Za analitike še ta podatek: niti ne previsok povprečni pulz, 158. Še so rezerve, mislim…