žabc napisal/-a:Ekipa Slovenske vojske za drugo leto že računa na uvrstitev med prvih pet, saj so nam obljubili, da bomo lahko skupaj kdaj tudi potrenirali. Letos smo se prvič dobili skupaj v sredo na velenjskem jezeru.
Izkušnje s tekmovanj so za AR ključnega pomena. Skupni treningi ti ne pomagajo veliko, saj je tako fizično kot psihično situacijo tretjega dne adventureracea nemogoče simulirati. In takrat pridejo pri ljudeh na plan njihove najglobje značilnosti. Kdor je tudi sicer maksimalno skuliran, bo tudi takrat ostal tak, kdor pa je malo zatežen bo v takih razmerah postal neprenosljiv.
Ravno včeraj smo se na fešti po dirki pogovarjali, kaj je ta teamwork, ki ga vsi poudarjajo pri ARju - ekipa je pomembna, ekipa mora skup držat, timski duh je ključ do uspeha. Moje mnenje je, da vse kar je pomembno je to, da eden drugemu v ekipi ne teži. In to je vse. To ni isto kot v poslu, kjer mora team work dati nek intelektualni rezultat, kjer pride do 1+1=3. Tukaj mora vsak posameznik priti skozi progo. Ne ekipa, ampak vsak posameznik. Sotekmovalci sicer lahko vlečejo (pri nas je imel Tilen Andrejo zelo veliko časa na elastiki na biciklu) nosijo opremo, ampak leva-desna-leva-desna pa ostane odgovornost vsakega posameznika in ekipa pri tem nima nič, razen, da ti ne teži (posebej ko si švoh)
Kar se izkušenj tiče, pa se spomnim tudi svojih začetkov, ko smo v menjavah sedeli pred boxom s kupom robe in študirali, kaj bi vzeli za naprej. Zdaj so za nas menjave popolna rutina - vse gre skoraj brez razmišljanja, preden pridemo do boxa se zmenimo koliko "light" bomo šli glede na vreme, ampak tu moji sotekmovalci goljufajo
(skoraj vedno imajo s sabo rezervno majico in nogavice, čeprav se ne spomnim, da bi se do zdaj kdajkoli kdo preoblekel (razen na boxu, pa še takrat samo občasno). Edino za hrano je treba malo računati: št. ur x 120-150kCal / (4kCal/g) = teža hrane ki jo rabiš, pa še malo zaokrožiš navzdol. (To številko z izkušnjami tudi vedno bolj korigiram navzdol, ker se na AR poje mnogo manj kot na npr. IM, ker je intenzivnost mnogo nižja in z lahkoto funkcioniraš na maščobe, OH rabiš le toliko, da presnova maščob funkcionira.)
žabc napisal/-a:Sam ne vem kaj je težje, dvojček ali ARS
Takih dirk med sabo sploh ne moreš primerjat. Je nivo hitrosti popolnoma različen, pa na AR imaš stalno menjavanje ritma, ki te tudi precej sesuje. Že več triatloncev je probalo AR pa so večinoma pregoreli. Nov up pa je Mitja Mori, ki je bil letos na ARSu (sicer pa maja 4.06 na halfu v Gradcu).
Po drugi strani pa so IM, pa x-krat IM čeprav časovno krajše, enako ali še bolj naporne. Z dekleti pa je večja težava (jih kronično primanjkuje).
žabc napisal/-a:P.S. Povabili so me na svetovno prvenstvo v trojnem ironmanu. Ne vem kaj naj storim, saj se razum in srce bojujeta sto na uro. Kaj misliš Matevž, kaj naj storim? Dirka je čez en mesec.
Najprej noge u luft !!!!!!! Čet dva dni pa boš videl, kaj je ARS pustil za sabo. Ampak glede na to, da čisto cele dirke niste skozi dali in ste malo manj sesuti kot jaz, bo trojni čisto v redu za iztek
BTW Midva z Rajkom greva v soboto na eno cca 7 urno AR dirko (sva že dvakrat znagala pa morava branit naslov
- lani tudi en teden po ARSu)
Samo če boš šel na tripl, potem naslednje tri tedne res na izi vzemi. Ta tgeden skoraj nič, drugi teden pa začni s taperingom:D Treningi za dable, triple, adventure race niso nekaj kar bi lahko natreniral v nekaj tednih ali mesecih. Gre za dolgotrajno zlorabljanje svojega telesa in dva ali trije tedni (ne)treniranja ne vplivajo na nič.
lako čemo ...