- 16 Okt 2009, 10:45
#201952
Biz,
tole kar ti bom sedaj napisal, VELJA ZAME, in ni nujno da je to primerno za vse.
Kar se tiče poškodb je tako, da jih letos na srečo še nisem imel...razen zadeve, ki se mi vleče že celo sezono in se imenuje otišanec na stopalu-boli kot hudič, a se da potrpeti:)
Bolj kot fizične poškodbe, se pri meni po tekmi pojavljajo psihične posledice takšne tekme, še posebej ker je sezona izredno dolga, ker je taka ekstremna tekma na sporedu vsak mesec, ker je priprava nanjo izredno psihično naporna (zbiranje denarja, birokracija, ostale nevšečnosti) ter ker nimam časa za regeneracijo po sami tekmi (moram nadoknaditi čas z hčerko in sinom; službene obveznosti, ostale vsakodnevne nujne zadeve). Problem je tudi, ker zaradi obveznosti do otrok in s tem povezanimi treningi v poznih urah, spim le 5 do 6 ur na dan...spanje pa je izredno pomemben dejavnik pri regeneraciji.
Kar se treninga tiče je pa tako, da je 80% tvoje tekmovalne uspešnosti pridobljeno v zimskem in spomladanskem času (baza). Takrat treniram izredno veliko in v izjemno težkih pogojih...a zapomni si, treniram pametno kar je pogoj za uspeh. Ker si tekač ti bom navedel en način treninga teka, ki obradi sadove. Daljše trening teke izvajam izredno počasi (5:15 - 5:45; cca 115-125 pulza), tako da me po PST prehitevajo vsi rekreativni tekači. A na prvi tekmi (Zagreb-Čazma 63km) je bil moj povprečni tempo 4:15min/km (vmesni maraton čas pod tremi urami). To je samo en del treninga, a le da si boš lažje predstavljal. Izvajam veliko treninga smučarskega teka in kolesarim celo zimo - včasih zebe kot hudič, a se splača:)
Da pa boš dokončno dojem smisel treninga in zakaj morda pri meni ni toliko poškodb, pa ti povem še, da npr. od maja naprej nisem izvedel niti enega treninga kolesa daljšega od treh ur (pa čeprav na tekmi kolesarim neprestano od 12 do 18ur) in teka daljšega od dveh ur (na tekmi med 8 in 14 ur neprestanega teka). Delam izključno na hitrosti.
Še enkrat, to je zgolj moj način treninga in se lahko razlikuje že med nami samimi ultratriatlonci.
Je pa v vsakem primeru potrebno ogromno odrekanja, samodiscipline in zaupanja v svoje sposobnosti. Zagotavljam ti, da lahko vsak izmed vas prečka ciljno črto dvojnega ironmana, odvisno je samo kako si to želi in koliko je za to pripravljen vložiti...vse ostalo je samo še vprašanje časa.
Pozdrav,
Žabc
Vsaki dan bolj opažam in spoznavam, kaj pomeni človeški um. Res je, da je vse v glavi.
in hvala za lepo poročilo 
. Držimo pesti še za zadnjo tekmo!
